Slepa ulica

Sredi avgusta, ko sem svoj blog prvič pokazala prijateljem, smo zanj posneli kratek predstavitveni video in ga objavili na novem TikTok profilu. Nikoli prej nisem bila aktivna uporabnica te platforme, ker pa so mi mnogi dejali, da je zabavna, in pa malo iz radovednosti, sem se odločila, da jo preizkusim. Vsebina, ki sem jo preletela, je imela glasbo v ozadju in bila zelo zabavna in humoristična. Nato pa sem slučajno našla popolnoma drugačen video. Bil je zelo preprost, brez glasbe, edina oseba v njem pa je bila mlada punca, ki ni imela namena zabavati, ampak gledalce poučiti.

Na žalost se ne spomnim njenega uporabniškega imena, mi je pa dobro ostal v spominu njen 60-sekundni video ter mi dal misliti. Imeti službo je način služenja denarja, vendar pa je punca izpostavila, da je v realnosti pravzaprav obratno – najprej potrebujemo nekaj denarja, da lahko potem dobimo službo. Morda se zdi absurdno, vendar naj razložim.

Med hojo po ulicah ste verjetno že opazili ali so se vam kdaj približali brezdomci ter vas prosili za drobiž. Po mojem mnenju ima naša družba predsodke, povezane z njimi, misleč, da je edini razlog, zakaj živijo na cesti in se ne morejo vrniti v normalno življenje, ker imajo probleme s psihičnim zdravjem, alkoholizmom ali drogami. V nekaterih primerih to resda drži, vendar pa verjamem, da se mnogi pravzaprav zares trudijo izkopati iz revščine in postati koristni člani družbe – tako, da bi dobili službo. Ampak, tega ne morejo storiti, ker jim sistem ne dovoljuje. Ko enkrat padejo v revščino in nimajo več strehe nad glavo, se znajdejo v slepi ulici, iz katere ne vidijo izhoda.

Torej, zakaj je skoraj nemogoče, da se brezdomci zaposlijo? Prvo kot prvo, morajo začeti iskati prosta delovna mesta. V svetu interneta ter digitalizacije je večina oglasov za delo objavljena na spletu. Ker nimajo elektronskih naprav, tako ne morejo najti večine ponudb za zaposlitev.

No, recimo, da gredo lahko v knjižnico in uporabijo tamkajšnji računalnik, ter po brskanju po spletu najdejo primerno prosto delovno mesto. Četudi se zanj prijavijo, ti ljudje v večini primerov nimajo možnosti zaradi predsodkov. In tudi če imajo srečo, jih delodajalec še zmeraj ne more povabiti na razgovor, ker kandidati nimajo mobilnih telefonov in so tako zelo težko kontaktirani.

Če se jim nekako vseeno uspe dogovoriti za razgovor, postanejo problem oblačila, ki si jih ne morejo privoščiti, da bi se lahko primerno oblekli –  in ne smemo pozabiti, da je urejenost pričakovana ne le na razgovoru, ampak tudi vsakodnevno v službi. Seveda pa se urejenost ne nanaša le na oblačila, ampak tudi na čistočo, kar je eden največjih problemov, s katerim se soočajo brezdomci, saj nikjer, razen na javnih straniščih, ne morejo poskrbeti za svojo higieno. Po poročanju Job Today so za delovna mesta najbolj iskani baristi, natakarji in pomivalci posod, pri katerih je doseganje higienskih standardov še posebej pomembno.

Nenazadnje, kako bi brezdomci prejemali plačo? V mnogih državah, tudi Sloveniji, je z zakoni, ki urejajo delovna razmerja, določeno, da je plačevanje v gotovini nezakonito, saj je na tak način lažje nadzirati, ali so prihodki ustrezno obdavčeni. Tako so delodajalci primorani plačila izvesti direktno na bančne račune svojih zaposlenih. To je le še ena ovira za brezdomce, saj je ključna stvar, ki jo potrebujemo, da odpremo bančni račun – naslov prebivališča, kar je najbolj očitna stvar, ki tem ljudem manjka.

Imeti prebivališče je tudi eden izmed pogojev za prejemanje socialnih transferjev (finančne pomoči za revnejše ljudi), ko jih potrebujete, ter za upravičenost do brezplačnega obveznega zdravstvenega zavarovanja (če ga vaša država ponuja). To pomeni, da četudi živite v socialni državi, ki si prizadeva za blaginjo svojih državljanov, boste deležni podpore le v primeru, da imate dom. Tako brezdomci ne dobijo pomoči in ostanejo lačni ter brez dostopa do zdravstvenih storitev (razen nujne medicinske pomoči).

Na srečo obstaja veliko neprofitnih organizacij, v katerih zaposleni in prostovoljci pomagajo zadovoljiti njihove osnovne potrebe tako, da opravljajo brezplačne zdravstvene preglede in svetovanja ter jim zagotavljajo tople obroke in zavetje. Ampak, to je le začasna rešitev, ki drago stane in na žalost ne prispeva veliko k zmanjšanju brezdomstva.

Korenite spremembe lahko dosežemo le tako, da država resno obravnava problem, saj ima edina moč, da naredi precej potrebne sistemske spremembe. Možen način reševanja je ponuditi brezdomcem brezplačen dom za vsaj nekaj časa, in jim plačati minimalno vsoto denarja, potrebno za kritje stroškov hrane in oblačil. Država bi morala finančno podpirati njihovo nastanitev in ostale stroške, kar bi seveda prikrajšalo državni proračun za nekaj denarja – vendar bi bilo povračilo še veliko večje.

Najbolj pomembno je, da bi ti ljudje tako imeli naslov prebivališča, torej bi lahko odprli svoj bančni račun in si našli zaposlitev. Z redno plačo bi postali finančno samostojni ter bili zmožni sami plačati za svoje stanovanje, država pa bi tako imela še več koristnih državljanov, ki plačujejo davke in prispevajo k razvoju gospodarstva.

Še ena korist od ponujanja varnih in toplih stanovanj brezdomcem so tudi občutno nižji stroški zdravstvenih sistemov. Boljši življenjski pogoji izboljšajo zdravje teh ljudi in zmanjšajo število  njihovih obiskov urgence. Zanimivo je, da v Združenih državah brezdomci predstavljajo kar eno tretjino bolnikov nujne medicinske pomoči, izboljšanje njihovega zdravja pa bi zmanjšalo stroške zdravstvenega sistema ZDA za kar polovico, po podatkih U.S. National Institutes of Health’s National Library of Medicine.

Dolgoročno gledano je to zmaga za obe strani, in prav neverjetno je, kako so lahko naše preproste vrednote, kot je pomoč in skrb za sočloveka, odgovor na tako zapletene probleme.