Dobičkonosna kriza

Kriza Korona virusa je povzročila ogromno škode in se dotaknila čisto vsakega izmed nas. Četudi že dlje časa predstavlja trd oreh za gospodarstvo, še zmeraj ni popolnoma nepremagljiva, in marsikatera podjetja, ki so uspela ustvariti nove priložnosti, to dokazujejo.

Le kdo bi si na začetku leta mislil, da bomo spomladi za mesece ostali doma v karanteni, odpovedovali večino naših poletnih načrtov in pogosto imeli občutek tesnobe, ker je bilo druženje kar naenkrat strogo omejeno? Nihče ni pričakoval, da bo izbruh Korona virusa prerasel v svetovno pandemijo in s tem obrnil naše življenje popolnoma na glavo. Kar naenkrat se je vse zaprlo – od šol, raznoraznih trgovin, barov, turističnih znamenitosti, hotelov, do celo javnega prometa.

Spomnim se zadnjega šolskega dne sredi marca, ko so mediji objavili novice z vladne konference in tako sporočili, da bodo vsi učenci, dijaki in študentje za naslednja dva tedna nadaljevali svoje šolanje doma. Ravno nekaj dni kasneje je prišel moj šestnajsti rojstni dan, ampak so na žalost vsi moji načrti padli v vodo. Žalostne misli so mi hodile po glavi, saj se mi je sladkih šestnajst zdela pomembna prelomnica v mojem življenju in sem se res veselila praznovanja na najboljši možen način. V tolažbo sem se prepričevala, da bo karantena trajala samo dva tedna, kot je bilo na začetku rečeno, in da moram samo prestaviti praznovanje svojega rojstnega dne za pol meseca, saj bo potem življenje spet šlo na normalne tirnice, kajne? In kako velika zmota je to bila.

S tem ko je karantena trajala precej več časa, kot je bilo sprva pričakovano, se je izkazalo, kako resna je postala situacija. Mnogi zaposleni so prenehali z delom ne le zaradi stroge karantene, ampak ker zanje dela enostavno ni bilo več. Mnoga podjetja, še posebej manjša ali novoustanovljena, so se znašla v slepi ulici. Nedolgo zatem so, brez virov dohodkov, plavala v rdečih številkah – poslovala so z izgubo. Posledično je mnogo ljudi izgubilo službo, in takrat me ni več skrbelo zase, saj nisem bila sigurna, ali bodo moji starši lahko obdržali svoje službe. Na srečo sta oba lahko nadaljevala z delom in še naprej dobivala plačo, ampak kljub temu sem takrat veliko razmišljala o tem, kako niso vsi imeli take sreče in so se mnoge družine soočale s problemom, kako bodo v naslednjih mesecih plačevale položnice. Stopnja brezposelnosti je v zadnjih mesecih močno narasla, in tako je hitro postalo jasno, da se ne soočamo le z zdravstveno, ampak tudi z zelo resno gospodarsko krizo.

Kljub temu pa situacija na srečo ni tako enostranska, saj so namreč nekatera podjetja imela več dobička kot pred krizo. Na začetku je bilo zastrašujoče slišati kako so si, prestrašeni, da bi trgovine postale prazne, mnogi ustvarjali ogromne zaloge hrane in drugih življenjskih potrebščin. V Sloveniji v resnici ni prišlo do pomanjkanja izdelkov, ampak prodajalci v trgovinah samo niso mogli dovolj hitro napolniti polic znova in znova, saj so ljudje kupovali vse možno kot zmešani ter je prodaja močno poskočila. Torej še sreča, da se država, v kateri živim, ni rabila soočiti s pomanjkanjem hrane, kot se je to zgodilo v mnogih drugih državah po svetu. Kot je poročal The New York Times, bi lahko kriza do konca leta podvojila število ljudi, ki se soočajo z akutno lakoto, na 265 milijonov.

Poleg napolnjevanja naših shramb in morda izpopolnjevanja kuharskih spretnosti, kaj smo še počeli med karanteno? No, jaz sem bila zaposlena z udeleževanjem šolskih ur preko Zooma, pisanjem tega članka in postavljanjem spletne strani, ampak sklepam, da so drugi presedeli ure in ure pred televizijo, telovadili ali pa morda nakupovali preko spleta, kar je seveda zelo koristilo marsikaterim podjetjem. Torej če pogledamo na situacijo iz take perspektive, gre v bistvu za skoraj neskončno dolg seznam podjetij, ki so med karanteno cvetela.

Ena prav posebna podjetniška ideja mi je padla v oko zaradi svoje izvirnosti in pa tudi ker je kar smešna – v dobrem smislu, seveda. Ko so si ljudje delali zaloge iz živil in drugih izdelkov, so še posebej, iz kakršnegakoli že razloga, shranjevali ogromno rolic toaletnega papirja. Medtem ko bi se marsikdo iz tega hecal, je nemški pek Tim Kortuem s svojo ekipo v tem videl odlično poslovno priložnost, kot je poročal Reuters. Za poskus so spekli samo nekaj majhnih tortic in jih prekrili z belo glazuro, da so izgledale kot prave rolice toaletnega papirja. Nepričakovano so se kupcem zdele zelo zanimive, in tako bile tudi zelo hitro prodane. Kortuemova pekarna v nemškem Dortmundu bi drugače komaj preživela, vendar je bila ta kreativna sladica njihova luč na koncu tunela. Menim, da je to odlična rešitev, ki prinaša dobiček, hkrati pa tudi še kako potreben nasmešek na obraze ljudi v tako težkih časih. Dandanes ustvarijo približno dvesto rolic na dan, s čimer so zelo zaposleni in komaj dohajajo visoko povpraševanje.

Ne glede na vse, vodenje podjetja vedno prinese številne izzive, ampak verjamem, da je ta kriza še posebej hud udarec in sem tako zelo vesela, da je mnogim podjetnikom še zmeraj uspelo izvleči najbolje iz trenutnih razmer. Kar sem se jaz naučila je, da ko se ena vrata zaprejo, se druga odprejo – včasih moramo biti le malo ustvarjalni, da jih najdemo.