Nenavadni zakoni – spoštovanja vredni?

Večina se nas ni na pamet naučila vseh pravil, ki veljajo v naši državi, in po navadi je dovolj, da uporabimo zdravo pamet, da vemo, kako se nam je dovoljeno obnašati, ter kako ne. Ampak nekateri zakoni so tako nenavadni in splošno neznani, da smo jih morda že kdaj nenamerno kršili.

Pogosto v svoji torbi nosim škatlico žvečilnih gumijev, še posebej za zmanjševanje stresa pred pisanjem testa. Kakor pa se zdi, so imeli nekateri vandali v Singapurju drugačne namene in z njimi vlekli tamkajšnji železniški sistem za nos, kot poroča Singapore Infopedia. Nato so začeli uporabljene žvečilke puščati povsod – na tleh, sedežih javnih avtobusov in vlakov, turističnih znamenitostih, stopniščih, pločnikih, ter celo v poštnih nabiralnikih, na gumbih dvigal in v ključavnicah. S tem so lastnikom naredili ogromno škode, pristojni za bivanje in razvoj pa so morali vsako leto plačati $150,000 za čiščenje žvečilnih odpadkov. Zato je Singapur leta 1992 prepovedal vse možne žvečilne gumije, razen nikotinskih in dentalnih zaradi dokazanih koristi za zdravje. Globa za uvoz, prodajo ali proizvodnjo žvečilk lahko znese tudi do $100,000 ali pa vas kaznujejo z zaporno kaznijo do dveh let. Rezultati strogih predpisov so vidni še danes, skoraj 20 let po uvedbi, s tem da je Singapur znan kot država z enimi najvišjih standardov za čistočo.

Na drugi strani sveta v Mehiki se je kolesarjem prepovedano voziti s stopali, dvignjenimi od pedal, saj bi to lahko pripeljalo do izgube nadzora nad kolesom in nesreče, kot poroča Insider. Ta zakon je bil sprejet v 19. stoletju in je nekako razumljiv, ker zganjanje norčij med vožnjo s kolesom pri visoki hitrosti lahko ni ogrožajoče le za kolesarja, ampak zna v veliko nevarnost spraviti tudi druge udeležence v prometu. Čeprav, ne razumem ravno, zakaj niso namesto tega raje prepovedali vožnje brez držanja krmila – po mojem mnenju je tak način kolesarjenja veliko bolj tvegan, če upoštevamo pomembnost krmila za ravnotežje ter da so ob njem pritrjene tudi zavore.

V Oshawi, mestu kanadske province Ontario, je plezanje na drevo protizakonito, glede na Canadian Law Discussion. Razumljivo je, da s tem želijo zaščititi svoje prebivalce, vendar menim, da je taka omejitev pretirana. V resničnosti je v bistvu vse lahko nevarno – na primer, lahko se urežete z nožem med sekljanjem zelenjave, ali pa povzročite prometno nesrečo z vožnjo avtomobila, vendar te potencialno nevarne stvari še zmeraj niso prepovedane, ker imajo tako veliko več prednosti kot pomanjkljivosti. Po mojem mnenju bi moralo enako veljati za plezanje na drevesa. Ja, seveda lahko padete in se resno poškodujete, vendar pa po drugi strani vsak otrok v otroštvu spleza na kakšno drevo in gre za del odraščanja. Pri tako majhni starosti je zelo zabavno preživljati ure in ure igranja ter raziskovanja novih krajev s prijatelji. Poleg tega otroci uporabljajo domišljijo za ustvarjanje lastnega sveta visoko med krošnjami na primer, ali imajo morda hišico na drevesu, ali pa celo radi pobirajo temno rdeče češnje z najvišjih vej v poletnih mesecih. Prednosti so toliko več vredne kot morebiten strah, kar je tudi razlog, zakaj ta zakon ne bi smel stopiti v veljavo.

V Milanu v Italiji je ljudem prepovedano mrko gledati, razen ko obiščejo sorodnike ali prijatelje v bolnišnici ali se udeležijo pogreba, kot je poročal Mail Online. Zakonodajalci s tem morda želijo ustvariti veselo atmosfero, vendar to ni resnična predstava realnosti. Življenje ima vzpone in padce ter je tako popolnoma človeško, da nismo vedno najbolj veseli in tako polni sreče, da se želimo smejati cel dan. No, tudi najsrečnejši se ne morejo smejati ure in ure, ker je to po navadi zelo naporno.

Znotraj francoskega mesta Sarpourenx ni dovoljeno umreti brez vnaprej kupljenega prostora za grob, ker je krajevno pokopališče že prepolno, glede na poročanje Reuters-a. Župan je izjavil, da bodo kršilci resno kaznovani, vendar še nihče do tega dne ni razrešil uganke, kako kaznovati preminulega človeka. Podobno je v Angliji, kjer je prepovedano umreti v parlamentu, kot so poročali pri The Culture Trip-u. Ta dva zakona sta tako nenavadna, ker nihče zares ne razume, kako naj bi ju lahko spoštovali, saj… no, mislim, da dodatna razlaga ni potrebna.

Nekatere omejitve gredo še dlje. Ne le, da nam prepovedujejo nekaj, na kar zares nimamo vpliva, ampak ne dovoljujejo nečesa, za kar sploh ni dokazov, da obstaja.

V okraju Skamanija v Washingtonu je (verjetno) izmišljeno bitje, imenovano Bigfoot, Sasquatch ali Yeti, ki je že stoletja del severnoameriške folklore, uradno na seznamu ogroženih vrst. Njen uboj velja za ostudno kršitev in je kaznovan z globo do $1,000, enoletno zaporno kaznijo, ali obojim, kot poroča This Old City. V francoskem mestu Châteauneuf-du-Pape, je v veljavi podobno bizaren zakon. Zadnjih 66 let je nezakonito preletavanje, pristajanje ali vzletanje letečih krožnikov – in župan mesta je zavrnil spreminjanje tega pravila, kot so poročali pri The Telegraph-u. Leta 1954 je moški v severni Franciji trdil, da je videl dve postavi, po izgledu kot potapljača, ki sta prihajali iz vesoljske ladje z obliko cigare. V tistih časih so bili Nezemljani še posebej pogosta tema pogovorov med ljudmi, torej je bilo poročanje novinarjev o moževi izkušnji le še kaplja čez rob, kar je posledično pripeljalo do uveljavitve zakona. Po drugi strani pa sta omenjena zakona dejansko genialna, saj pritegneta pozornost medijev in na ta način njuni državi postaneta privlačni destinaciji za turiste.

Nekateri od nenavadnih zakonov imajo zelo koristen učinek, medtem ko so drugi nepotrebni in tako samo obremenjujejo ljudi, ki jih doleti globa za početje legitimno ničesar slabega. Večina teh bizarnih pravil na prvi pogled nimajo nobenega smisla, vendar, kot se je izkazalo, jih nekateri zakonodajalci pišejo zelo premišljeno in jih pametno uporabijo kot mojstrovino oglaševanja.