{"id":746,"date":"2020-12-05T23:29:40","date_gmt":"2020-12-05T22:29:40","guid":{"rendered":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/?p=746"},"modified":"2021-02-23T22:13:31","modified_gmt":"2021-02-23T21:13:31","slug":"lacni-milijarderji","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/sl\/2020\/12\/05\/lacni-milijarderji\/","title":{"rendered":"La\u010dni milijarderji"},"content":{"rendered":"\n

V osnovni \u0161oli sem imela izjemnega u\u010ditelja zgodovine, katerega pou\u010devanje ni bilo polno suhoparnih dejstev, ampak neverjetnih zgodb o preteklosti. \u0160e ve\u010d, velikokrat nam je pokazal tudi, kako so posledice teh preteklih dogodkov vidne \u0161e danes. To\u010dno to je vendar bistvo pouka zgodovine \u2013 ne, da si zapomnimo ogromno podatkov o tem, kar se je zgodilo, ampak da spoznamo napake, ki so jih ljudje naredili in poskrbimo, da jih mi sami ne bomo ponovili v sedanjosti. Nekega dne smo se u\u010dili o dolo\u010deni vojni (ne spomnim se, kateri to\u010dno) in u\u010ditelj nam je razlagal, kako nekatere dr\u017eave zapravijo neverjetno vsoto denarja za svojo vojsko in voja\u0161ko opremo. Nato je odprl zavihek v Googlu in poiskal poseben \u00bbmerilec zadol\u017eenosti\u00ab, ki meri, koliko dolgov imajo razli\u010dne dr\u017eave vsako sekundo.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Cel razred je bil osupel. Dejstvo je namre\u010d, da je velika ve\u010dina dr\u017eav po svetu zadol\u017eenih za milijarde, ali celo bilijone dolarjev, kar skupaj znese okoli 79 bilijonov (79.000.000.000.000) dolarjev, kot poro\u010da Commodity.com<\/a>. Te \u0161tevilke so se mi zdele tako visoke, da si nisem mogla predstavljati, kako bi bile dr\u017eave kadarkoli zmo\u017ene vse odpla\u010dati. \u0160e bolj noro je, da bi dr\u017eave brez dr\u017eavnih dolgov lahko na\u0161teli na prste ene roke. No, pravzaprav, \u010de smo natan\u010dni, vse dr\u017eave imajo dolgove, tako da nobena ni dobesedno nezadol\u017eena. Vendar, nekatere imajo recimo v lasti precej vredne dobrine, ki izni\u010dijo njihov dolg, zato je njihov neto dolg posledi\u010dno enak ni\u010d.<\/p>\n\n\n\n

Odli\u010den primer za to bi bil Singapur. Njegov bruto dr\u017eavni dolg je ocenjen na okoli 110% njegovega bruto doma\u010dega proizvoda, oziroma 690 milijonov dolarjev. \u010ce od tega od\u0161tejemo gotovino, delnice, obveznice, ki jih izdaja, dobimo njihov neto dolg, ki zna\u0161a 0% njihovega bruto doma\u010dega proizvoda. Ne le, da ima omenjena dr\u017eava mo\u010dne industrije, kot je ban\u010dni\u0161tvo, ki prinese ogromno denarja v dr\u017eavni prora\u010dun, poleg tega sledijo tudi zelo modri strategiji ravnanja z denarjem. Kot vsaka druga dr\u017eava, si tudi Singapur izposoja denar, vendar ne zato, da ga potro\u0161i, ampak da investira v dobro na\u010drtovane infrastrukturne projekte, za katere je predvideno, da bodo zelo dobi\u010dkonosni za dr\u017eavo, ko bodo dokon\u010dani. Takrat postanejo dragocene dobrine, ki Singapur ohranjajo nezadol\u017eenega.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Pojavilo se mi je \u0161e eno vpra\u0161anje, in sicer, kdo dr\u017eavam posodi denar. Za dr\u017eave izposojanje od banke v ve\u010dini primerov ni najbolj\u0161a ideja. V splo\u0161nem velja, da ve\u010d denarja, kot si izposodimo od neke banke, vi\u0161ja bo obrestna mera na\u0161ega kredita, kar pomeni, da bomo v zameno morali pla\u010dati veliko ve\u010d denarja, kot \u010de bi si izposodili manj\u0161o vsoto. Dr\u017eave si, \u010de niso zelo majhne, po navadi seveda ne izposodijo le nekaj tiso\u010dih, ampak nekaj sto tiso\u010d, ali na milijone dolarjev. To dejstvo nas pripelje do zaklju\u010dka, da banke niso dobra opcija zanje, ko i\u0161\u010dejo posojilodajalca, saj bi bilo odpla\u010devanje dolga enostavno predrago.<\/p>\n\n\n\n

Veliko cenej\u0161a alternativa, ki jo prakti\u010dno vse dr\u017eave izvajajo \u017ee leta, je izdajanje vrednostnih papirjev, ki so obravnavane kot katerekoli druga dobrina, s katero je mo\u010d trgovati, kot je poro\u010dal One Minute Economics<\/a>. Dr\u017eave izdajajo vrsto razli\u010dnih vrednostnih papirjev, odvisno od dr\u017eave do dr\u017eave. Zato bom omenila samo tri dobro poznane ameri\u0161ke: obveznice, zadol\u017enice in menice. \u010ceprav imajo druga\u010dna imena, je njihov namen enak \u2013 dr\u017eave (ali podjetja, ampak tukaj se bomo osredoto\u010dili le na dr\u017eave) jih uporabljajo za pridobitev potrebnih finan\u010dnih sredstev. Najprej jih prodajajo na trgu, kjer jih lahko kupijo ali \u010dlani privatnega sektorja (doma\u010dega in tujega), poklicni vlagatelji ali finan\u010dne institucije, na primer banke in zavarovalnice, kot je poro\u010dal BBC<\/a>. Na tej to\u010dki kupec postane posojilodajalec, dr\u017eava pa posojilojemalec. \u010cez dolo\u010den \u010das \u2013 do eno leto za zadol\u017enico, od 1 do 5 let za menico in ve\u010d kot 5 let za obveznico \u2013 je vrednostni papir v celoti popla\u010dan. Po navadi posojilojemalec povrne ves povrnjen denar posojilodajalcu in zraven pla\u010da \u0161e obresti. Tako je v ve\u010dini primerov posojilodajalec tisti, ki ima od vrednostnega papirja dobi\u010dek.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Te vrste vrednostnih papirjev predstavljajo pomembno vlogo v raznolikem portfelju vsakega investitorja in so poznane kot varna investicija. Za razliko od na primer delnic so precej manj tvegana nalo\u017eba, prvi\u010d ker je posojilojemalec pravno zavezan, da bo odpla\u010dal dolg, \u010de ima dovolj sredstev, da to stori, kot so zapisali na Investopedii<\/a>. Drugi\u010d pa obstaja zelo majhna verjetnost, da dr\u017eava ne bo zmo\u017ena odpla\u010dati posojila. Ker ti vrednostni papirji nosijo tako majhno tveganje, sta nizka tudi njihova cena in mo\u017een profit.<\/p>\n\n\n\n

Vendar, ve\u010dina dr\u017eav \u017ee vsaj enkrat v svoji zgodovini ni bila zmo\u017ena odpla\u010dati dolgov. To se je v ve\u010dini primerov zgodilo pred 21. stoletjem, razen pri nekaterih izjemah, na primer v Argentini in Venezueli. Brez skrbi, zaradi nepla\u010dila nih\u010de ne bo kar naenkrat \u00bbzaprl\u00ab dr\u017eave, kot se to zgodi podjetjem, ko gredo v ste\u010daj. Poleg tega ne obstaja nobeno sodi\u0161\u010de, ki bi se ukvarjalo s takimi zadevami, kot je razlo\u017eeno na Management Study Guide<\/a>, in nimamo nobenega mednarodnega zakona za bankrot, kot je za Npr.org<\/a> pojasnil Robert Shapiro, nekdaj \u010dlan Clintonove administracije. \u010cetudi dr\u017eava ne bo dele\u017ena nobenih uradnih politi\u010dnih ali pravnih posledic (z nekaj izjemami, na primer dr\u017eave \u010dlanice Evropske Unije imajo omejitev, koliko dolga smejo imeti), napla\u010dilo dolgov zelo slabo vpliva na gospodarstvo in ugled dr\u017eave, \u0161e posebej v svetu financ in podjetni\u0161tva. Njena ocena kreditne sposobnosti bi padla, zaradi \u010desar bi dr\u017eava izgubila zaupanje pri posojilodajalcih, ki bi bili tako manj pripravljeni posoditi kapital v prihodnosti, kot je George McKay razlo\u017eil za Quoro<\/a>.<\/p>\n\n\n\n

Dr\u017eava ima veliko mo\u017enosti, kaj storiti v taki situaciji. Ena mo\u017enost bi bila, da zmanj\u0161a porabo sredstev in zvi\u0161a davke. Lahko bi tudi prosila drugo dr\u017eavo ali organizacijo za finan\u010dno pomo\u010d. \u0160e ena alternativa bi bila, da restrukturira svoj dolg, torej da ali zni\u017ea prvotno vrednost obveznice, ali pa podalj\u0161a \u010das do dospetja in tako dobi ve\u010d \u010dasa, da pla\u010da posojilodajalce.<\/p>\n\n\n\n

Ne glede na vse, ali ne bi bil najla\u017eji na\u010din, da dr\u017eave popla\u010dajo dolgove ta, da enostavno natisnejo potrebno vsoto denarja? No, Zimbabve bi vam lahko povedal, zakaj je to obupna ideja. Leta 2007 je omenjena afri\u0161ka dr\u017eava natisnila ogromno denarja v upanju gospodarske rasti, kar pa je imelo popolnoma nasprotne posledice. Nedolgo zatem se je za\u010delo obdobje hiperinflacije, in so cene dobrin in storitev na neki to\u010dki narasle za ve\u010d kot 231 milijonov % vsak mesec. To je pomenilo, da so se cene neprekinjeno podvajale v manj kot enem dnevu, glede na Letno poro\u010dilo o hiperinflaciji v Zimbabveju iz leta 2011 avtorice Janet Koech<\/a>. Za primerjavo, normalna in \u0161e obvladljiva inflacija je okoli 2-3% na leto. <\/p>\n\n\n\n

Zimbabveju se je to zgodilo, ker ve\u010dja, kot je denarja v obtoku, manj\u0161a je vrednost valute. To je pomenilo, da so ljudje potrebovali ve\u010d in ve\u010d denarja za nakup iste dobrine ali storitve. \u017de po nekaj mesecih ali celo manj, je ve\u010dina prebivalstva ostala brez prihrankov, in komaj kdo si je \u0161e lahko privo\u0161\u010dil osnovne potreb\u0161\u010dine, kot je recimo hrana. Zimbabvejska vlada je posku\u0161ala slediti hiperinflaciji tako, da je tiskala denar v vi\u0161ji in vi\u0161ji vrednosti, kar je \u0161lo tako dale\u010d, da so julija leta 2008 izdali bankovec za 100 milijard zimbabvejskih dolarjev. Vendar, kar so si prebivalci z njim lahko kupili, je \u0161okantno \u2013 le tri jajca (ja, prav ste prebrali). Tako ni \u010dudno, zakaj so se nekateri protestniki poimenovali la\u010dni milijarderji. Leta 2009 je bil izdan bankovec z najvi\u0161jo vrednostjo v zgodovini, vreden 100 bilijonov zimbabvejskih dolarjev (100.000.000.000.000$). Vreden je bil samo 40 ameri\u0161kih centov. Njihova valuta je postala tako malo vredna, da so jo morali opustiti in za\u010deti uporabljati ameri\u0161ke dolarje in ju\u017enoafri\u0161ke rande. S tem so uspeli re\u0161iti problem, vendar se letos soo\u010dajo s \u0161e eno inflacijo okoli 300%.<\/p>\n\n\n\n

\"\"
Vir fotografije: Philimon Bulawayo\/Reuters<\/figcaption><\/figure><\/div>\n\n\n\n

Mojo pozornost je vzbudilo tudi to, kako ima lahko na primer Japonska naziv gospodarske velesile, \u010de ima najve\u010d dolga glede na BDP na svetu? Odgovor na to vpra\u0161anje je, da imeti dolgove ni vedno slaba stvar, \u010de z njimi prav ravnamo. Mnoge dr\u017eave, med njimi tudi Singapur, ki sem ga \u017ee navedla v tem \u010dlanku, ga uporabijo zato, da pridobijo dovolj denarja za investicije v dragocene dobrine in s tem prispevajo k rasti svojega gospodarstva. Veliko u\u010dinkoviteje je vzeti posojilo in ga takoj investirati, kot pa najprej leta in leta var\u010devati in \u0161ele nato investirati.<\/p>\n\n\n\n

Dolg je pogosto viden kot te\u017eava. Vendar pa presenetljivo ni vedno problemati\u010den in ga nekatere dr\u017eave pametno uporabljajo v svojo korist. Nikakor pa se ga ni mogo\u010de s tiskanjem denarja – no, \u010deprav, na ta na\u010din lahko vsaj postanete milijarder.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

V osnovni \u0161oli sem imela izjemnega u\u010ditelja zgodovine, katerega pou\u010devanje ni bilo polno suhoparnih dejstev, ampak neverjetnih zgodb o preteklosti. \u0160e ve\u010d, velikokrat nam je pokazal tudi, kako so posledice teh preteklih dogodkov vidne \u0161e danes. To\u010dno to je vendar bistvo pouka zgodovine \u2013 ne, da si zapomnimo ogromno podatkov o tem, kar se je zgodilo, ampak da spoznamo napake, ki so jih ljudje naredili in poskrbimo, da jih mi sami ne bomo ponovili v sedanjosti. Nekega dne smo se u\u010dili o dolo\u010deni vojni (ne spomnim se, kateri to\u010dno) in u\u010ditelj nam je razlagal, kako nekatere dr\u017eave zapravijo neverjetno vsoto denarja za svojo vojsko in voja\u0161ko opremo. Nato je odprl zavihek v Googlu in poiskal poseben \u00bbmerilec zadol\u017eenosti\u00ab, ki meri, koliko dolgov imajo razli\u010dne dr\u017eave vsako sekundo.<\/p>\n

<\/div>
<\/div>
<\/path><\/g><\/path><\/g><\/circle><\/g><\/g><\/svg><\/span><\/a><\/path><\/svg><\/span><\/a><\/path><\/svg><\/span><\/a><\/path><\/svg><\/span><\/a><\/path><\/g><\/svg><\/span><\/a><\/div>
<\/div><\/div>
<\/div>","protected":false},"author":2,"featured_media":743,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[28,7],"tags":[],"class_list":["post-746","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-financesl","category-vse"],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/746"}],"collection":[{"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=746"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/746\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":977,"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/746\/revisions\/977"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media\/743"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=746"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=746"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=746"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}