{"id":730,"date":"2020-11-18T18:47:21","date_gmt":"2020-11-18T17:47:21","guid":{"rendered":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/?p=730"},"modified":"2021-02-23T21:05:26","modified_gmt":"2021-02-23T20:05:26","slug":"koliko-ste-pripravljeni-tvegati","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/sl\/2020\/11\/18\/koliko-ste-pripravljeni-tvegati\/","title":{"rendered":"Koliko ste pripravljeni tvegati?"},"content":{"rendered":"\n

Nih\u010de se skozi \u017eivljenje ne more izogniti tveganjem. V bistvu je vse, kar vsakodnevno po\u010dnemo, na nek na\u010din tvegano. Ko gremo na sprehod ali te\u010di, smo izpostavljeni tveganju, da si zvijemo gle\u017eenj, na primer. Ko investiramo svoj denar, sprejmemo tveganje, da lahko vrednost dobrin pade in morda investicija ne bo dobi\u010dkonosna. Ironi\u010dno tvegamo tudi, \u010de ne po\u010dnemo ni\u010desar, saj nepremi\u010dno sedenje ali le\u017eanje lahko v veliko nevarnost postavi na\u0161e zdravje. Kljub temu je v\u010dasih vredno tvegati, saj \u00bbkdor ne riskira, ne profitira\u00ab. Po mojem mnenju je najem kredita (z na\u010drtom, kako ga odpla\u010dati seveda) za nakup ustreznega stanovanja, ki ponuja primerne \u017eivljenjske razmere za na\u0161o dru\u017eino, dobra ideja, \u010detudi malce tvegana. Ali \u010de sanjate o svojem podjetju, ki bi vas naredilo sre\u010dne in izpolnjene, si z dobrim na\u010drtom izposodite denar za zagon. V nekaterih primerih imamo ve\u010d vpliva na to, kako veliko bo tveganje, v drugih pa to ni v na\u0161ih rokah. \u010ceprav tveganja ne moremo nikoli popolnoma izni\u010diti, lahko vsaj omilimo posledice v primeru, \u010de se na\u0161a poteza ne izide po na\u0161ih na\u010drtih. Kako? S pla\u010devanjem za zavarovalno polico.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Zavarovanje za\u0161\u010diti svojega zavarovanca pred dolo\u010denimi tveganji, ki so jasno definirana v pogodbi, sklenjeni z zavarovalnico. \u010ce ne ustrezajo pogojem za pridobitev subvencioniranega zavarovanja, morajo zavarovalci pla\u010dati premijo (redno pla\u010dilo) podjetju za njegovo stalno pripravljenost kritja \u0161kode, \u010de se tveganje uresni\u010di. Najpogostej\u0161a zavarovanja so zdravstveno, avtomobilsko in zavarovanje doma, ampak v bistvu lahko zavarujemo karkoli \u017eelimo \u2013 od pridelkov, \u010de kmetujemo, do svojih delov telesa, kot to po\u010dnejo zvezdniki.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Ampak zakaj bi kdorkoli \u017eelel pla\u010dati za varnost pred ne\u010dem, kar se verjetno ne bo niti zgodilo, medtem ko bi lahko to vsoto denarja prihranili in jo raje polo\u017eili na ban\u010dni ra\u010dun? No, bistvo zavarovanja je v tem, da zavarovalnica nase prevzame tveganje svojega zavarovanca in se mora nato tudi soo\u010diti s ceno posledic. Glede na to je v splo\u0161nem zavarovanje dobra ideja. V primeru hudega dogodka, kot je nepredvidljiva naravna nesre\u010da, ki uni\u010di vse na\u0161e imetje, nas lahko re\u0161i velikih dolgov.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Teorija za tem, kako zavarovalnice dolo\u010dijo vrednost svojih premij, je t.i. zdru\u017eevanje tveganja. Vedo, da bodo nekatere stranke upravi\u010dene do od\u0161kodnine, ker se nesre\u010de seveda dogajajo, in vedo tudi, da bi jih to lahko stalo ogromno denarja. Kljub temu podjetja predvidevajo, da ne bo ravno vsak njihov zavarovanec potreboval kritja \u0161kode. Na podlagi tega zavarovalni\u0161ko poslovanje ni tako tvegano, kot se zdi. Profesionalci na podro\u010dju statistike ne izra\u010dunajo samo, kako tvegano bi bilo sodelovanje z vsako stranko posebej, ampak tudi zdru\u017eijo vse police in tako ugotovijo, kako tvegano je njihovo poslovanje kot celota. Zakon o velikih \u0161tevilkah, statisti\u010dna teorija, trdi, da vi\u0161je kot je \u0161tevilo strank, ki pla\u010dujejo premijo, oziroma vi\u0161je kot je \u0161tevilo odprtih polic, ki so druga od druge neodvisne, manj\u0161e je tveganje, da bo podjetje izgubilo denar.<\/p>\n\n\n\n

\u010ce ne upo\u0161tevamo matemati\u010dnih teorij, je zavarovanje veliko ve\u010d kot le \u0161tevilke. Eden najve\u010djih problemov zavarovalnic ni ugotavljanje, kak\u0161no ceno postaviti svojim storitvam, ampak kako se spopasti z moralnim tveganjem. Ko zavarovana hi\u0161a zgori ali se po\u0161koduje avto, morajo preiskovalci potrditi, da je res pri\u0161lo do nesre\u010de ali da je delovala vi\u0161ja sila. Pomembno je, da izklju\u010dijo mo\u017enost prevare, ki bi jo namerno izvedli za denarjem gnani prevaranti. Profesor Shiller nam je na njegovem te\u010daju o finan\u010dnih trgih povedal tudi o kmetih, ki so prodali svoje pridelke, nato pa se, da bi dobili pomo\u010d od zavarovalnice, pretvarjali, da jim pridelek tisto leto sploh ni uspeval. Svetovna banka je dobila zanimivo idejo, kako re\u0161iti ta problem \u2013 predlagala je od vremena odvisno zavarovanje. Informacije o vremenu so lahko dostopne, zato bi bilo lahko ugotoviti, ali je bil vreme res tisti faktor, ki je uni\u010dil pridelke, ali ne. Tako kmetje ne bi mogli ponarediti dokazov za pridobitev denarnega kritja.<\/p>\n\n\n\n

Tudi zavarovalci so lahko na slab\u0161em zaradi izbirne pristranskosti, ki je bila zelo dobro poznana predvsem v ZDA do leta 2010.  Ko je posameznik tam \u017eelel odpreti na primer polico zdravstvenega zavarovanja, je lahko zavarovalnica zahtevala, da oseba najprej opravi zdravni\u0161ki pregled. Nato je na podlagi njenega zdravstvenega stanja pripravila ponudbo, kar je bil velik problem. Bolni ljudje ali invalidi, ki so \u017ee tako ali druga\u010de morali zapraviti veliko denarja za zdravila in zdravljenje in so \u0161e najbolj potrebovali zavarovanje, so bili obravnavani kot stranke, s katerimi je bilo najbolj tvegano skleniti posel, ter jim je bila zato ponujena polica z najvi\u0161jimi premijami. V ZDA je bilo torej zelo nevarno imeti zdravstvene te\u017eave in biti nezavarovan, saj brez zavarovalne police osebe niso imele dostopa do brezpla\u010dnih zdravil in zdravljenja, kar je v nekaterih primerih pomenilo, da se njihovo zdravstveno stanje ni moglo izbolj\u0161ati. Kar naenkrat bi se lahko zna\u0161li v za\u010daranem krogu, saj bi se po\u010dutili vedno slab\u0161e in slab\u0161e. Posledi\u010dno bi lahko pri\u0161li do to\u010dke, ko bi izgubili slu\u017ebo, saj je ne bi bili ve\u010d zmo\u017eni opravljati, in tako ne bi imeli ve\u010d prihodkov ter bi lahko kon\u010dali na cesti.<\/p>\n\n\n\n

Leta 2010 \u00a0je za\u010del veljati Zakon o za\u0161\u010diti pacientov in dostopni oskrbi, v angle\u0161\u010dini znan tudi kot Obamacare. Ves \u010das je njegov cilj narediti zdravstveno oskrbo bolj cenovno dostopno, \u0161e posebej za tiste, ki jo najbolj potrebujejo. Kot je poro\u010dal Fortune<\/a>, si je zaradi njegove uveljavitve kar 20 milijonov ve\u010d Ameri\u010danov lahko privo\u0161\u010dilo zdravstveno zavarovanje. Zakon je tudi naredil konec pristranskosti pri izbiri, kar je pomenilo, da zavarovalnice niso ve\u010d smele zavrniti stranke ali ji zvi\u0161ati premije na podlagi njenega predhodnega zdravstvenega stanja. Pri za ve\u010dino Ameri\u010danov veliko ni\u017eji ceni je zdravstveno zavarovanje postalo obvezno za vse prebivalce v Zdru\u017eenih dr\u017eavah, kr\u0161itelji pa so bili kaznovani z denarno kaznijo. \u010ceprav je Obamacare nastal v \u010dasu predsedovanja Obame, je je ostal v veljavi tudi po izteku njegovega mandata in velja \u0161e danes. Edina ve\u010dja sprememba se je zgodila leta 2017, ko je ameri\u0161ki Kongres sprejel odlo\u010ditev, da ukine denarno kazen od leta 2019 naprej. \u00a0S tem, ko so se republikanske zvezne dr\u017eave, podprte s strani Trumpove administracije, prito\u017eile, da zaradi ukinitve denarne kazni pravilo o obveznem zdravstvenem zavarovanju in posledi\u010dno omenjeni zakon ne moreta ve\u010d veljati, je preostanek odlo\u010ditev v zvezi s prihodnostjo Obamacare-a zdaj v rokah ameri\u0161kega vrhovnega sodi\u0161\u010da.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Obamacare je postavil ameri\u0161ki zavarovalni\u0161ki sistem bli\u017ee evropskim standardom. Ve\u010dina dr\u017eav \u010dlanic Evropske unije ima univerzalen sistem zdravstvenega varstva, kar pomeni, da imajo vsi prebivalci dostop do zdravstvenih storitev. \u010cetudi se sistemi dr\u017eav med seboj malce razlikujejo, jim je skupno, da vsi odrasli prebivalci pla\u010dujejo prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje. Osebam in njihovim dru\u017einam, ki si pla\u010devanja tega stro\u0161ka ne morejo privo\u0161\u010diti, vsaj obvezno zdravstveno zavarovanje krije dr\u017eava, v kateri \u017eivijo. Poleg tega evropske zavarovalnice nikoli ne dolo\u010dajo vi\u0161in premij na podlagi pristranskosti pri izbiri. Zavarovatelji, ki prodajajo zavarovalne police, morajo celo vedno preveriti, ali ima njihova stranka dovolj znanja o zavarovanju in financah, preden z njo sklenejo posel, kot je zapisano v Solventnosti II<\/a>, direktivi Evropske unije o za\u010detku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja.<\/p>\n\n\n\n

Verjamem, da se v zavarovalni\u0161ki industriji neke dr\u017eave odseva tudi njena kultura. Za ZDA je jasno, da so njihovi zakoni in uredbe narejeni za dobrobit zavarovalnic in njihovega dobi\u010dka. \u010ceprav so to posku\u0161ali spremeniti z Obamacare-om leta 2010, so Ameri\u010dani glede omenjenega zakona \u0161e zmeraj tako nesigurni, da mora sedaj vrhovno sodi\u0161\u010de sprejeti odlo\u010ditev, ali ga pustiti v veljavi ali ne. Na drugi strani pa Evropejci vedno postavijo zavarovance na prvo mesto, kar jasno ka\u017eejo s svojimi ustreznimi pravili in direktivami. <\/p>\n\n\n\n

Katera stran bo prevladala \u2013 korporativni dobi\u010dek ali solidarnost?<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Nih\u010de se skozi \u017eivljenje ne more izogniti tveganjem. V bistvu je vse, kar vsakodnevno po\u010dnemo, na nek na\u010din tvegano. Ko gremo na sprehod ali te\u010di, smo izpostavljeni tveganju, da si zvijemo gle\u017eenj, na primer. Ko investiramo svoj denar, sprejmemo tveganje, da lahko vrednost dobrin pade in morda investicija ne bo dobi\u010dkonosna. Ironi\u010dno tvegamo tudi, \u010de ne po\u010dnemo ni\u010desar, saj nepremi\u010dno sedenje ali le\u017eanje lahko v veliko nevarnost postavi na\u0161e zdravje. Kljub temu je v\u010dasih vredno tvegati, saj \u00bbkdor ne riskira, ne profitira\u00ab. Po mojem mnenju je najem kredita (z na\u010drtom, kako ga odpla\u010dati seveda) za nakup ustreznega stanovanja, ki ponuja primerne \u017eivljenjske razmere za na\u0161o dru\u017eino, dobra ideja, \u010detudi malce tvegana. Ali \u010de sanjate o svojem podjetju, ki bi vas naredilo sre\u010dne in izpolnjene, si z dobrim na\u010drtom izposodite denar za zagon. V nekaterih primerih imamo ve\u010d vpliva na to, kako veliko bo tveganje, v drugih pa to ni v na\u0161ih rokah. \u010ceprav tveganja ne moremo nikoli popolnoma izni\u010diti, lahko vsaj omilimo posledice v primeru, \u010de se na\u0161a poteza ne izide po na\u0161ih na\u010drtih. Kako? S pla\u010devanjem za zavarovalno polico.<\/p>\n

<\/div>
<\/div>
<\/path><\/g><\/path><\/g><\/circle><\/g><\/g><\/svg><\/span><\/a><\/path><\/svg><\/span><\/a><\/path><\/svg><\/span><\/a><\/path><\/svg><\/span><\/a><\/path><\/g><\/svg><\/span><\/a><\/div>
<\/div><\/div>
<\/div>","protected":false},"author":2,"featured_media":723,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[28,7],"tags":[],"class_list":["post-730","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-financesl","category-vse"],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/730"}],"collection":[{"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=730"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/730\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":973,"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/730\/revisions\/973"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media\/723"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=730"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=730"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=730"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}