{"id":647,"date":"2020-10-21T22:30:40","date_gmt":"2020-10-21T20:30:40","guid":{"rendered":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/?p=647"},"modified":"2021-02-23T20:39:43","modified_gmt":"2021-02-23T19:39:43","slug":"inc-kaj","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/sl\/2020\/10\/21\/inc-kaj\/","title":{"rendered":"Inc. – kaj?"},"content":{"rendered":"\n

Ko sem bila majhna, so mi ene najlep\u0161ih spominov otro\u0161tva ustvarili ve\u010deri stiskanja v toplih odejah v dnevni sobi in gledanja risank z bratcem. Med najinimi najljub\u0161imi je bil animiran film z naslovom Monsters Inc. Pogledala sva ga znova in znova in \u010deprav takrat sploh nisva dobro govorila angle\u0161ko, sva po\u010dasi za\u010denjala razumeti, da sta junaka, velik moder puhast in majhen okrogel zelen, po\u0161asti. Ampak, kaj na svetu naj bi pomenila kratka beseda Inc.? Ali je bilo to ime ali pa mogo\u010de napaka?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Skrivnost mojega otro\u0161tva je zdaj kon\u010dno razvozlana. \u00bbInc.\u00ab je okraj\u0161ava za angle\u0161ko besedo \u00bbIncorporated\u00ab, ki pomeni biti registriran kot dru\u017eba oziroma podjetje, kar pomeni, da je bila Monsters korporacija, celo ena najbolj uspe\u0161nih v po\u0161astnem svetu, po poro\u010danju Pixar-ja<\/a>. Beseda korporacija izvira iz latinskega izraza \u00bbcorpus\u00ab, ki pomeni \u00bbtelo\u00ab. Gre za podjetje, ki zdru\u017euje in je vodeno s strani razli\u010dnih \u010dlanov, ampak je pravno prepoznano kot eno \u2013 kot da bi imelo svoje \u00bbtelo\u00ab. Glavna ideja je, da korporacija deluje kot ena oseba in ima tako tudi veliko posebnih pravic, kot bi jih imel posameznik, lahko si recimo izposodi ali posodi denar, zaposluje ljudi, podpisuje pogodbe, pla\u010duje davke in je obravnavana kot eno pravno telo v pravnih postopkih.<\/p>\n\n\n\n

Vsa podjetja potrebujejo vodstvo in enako velja za korporacije. Vodi jih upravni odbor, ki je odgovoren za sprejemanje vseh pomembnih odlo\u010ditev za firmo. Poleg tega odbor zaposli generalnega direktorja oziroma predsednika, ki po navadi hkrati vodi tudi upravni odbor, torej zaseda najvi\u0161ji polo\u017eaj v podjetju. Naloga te osebe je, da poro\u010da upravnemu odboru in z njim sodeluje tako, da je vodenje podjetja u\u010dinkovito.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Vse odlo\u010ditve, ki jih vodstvo sprejme, morajo biti skladne z statutom korporacije, ki dolo\u010da, kako organizacija in procesi znotraj nje delujejo. \u010ceprav ga lahko upravni odbor in generalni direktor prosto spreminjajo, kakor \u017eelijo, mora vedno spo\u0161tovati zakone dr\u017eave, v kateri ima korporacija svoj sede\u017e.<\/p>\n\n\n\n

Poznamo dve glavni vrsti korporacij: profitne in neprofitne. Profitne korporacije so v lasti delni\u010darjev, ki kupijo delnico oziroma del podjetja na borzi. S tem postanejo lastniki dela, ki so ga kupili. Zakaj investirajo svoj denar? Ker, \u010de se vrednost podjetja, v katerega so vlo\u017eili, povi\u0161a, se enako zgodi z vrednostjo njihovih delnic. Takrat jih lahko prodajo za vi\u0161jo ceno in ustvarijo zaslu\u017eek.<\/p>\n\n\n\n

V profitnih korporacijah, kjer velja delni\u010darska demokracija, imajo delni\u010darji tudi volilno pravico. Oni izvolijo vse \u010dlane upravnega odbora. Imeti v lasti eno delnico po navadi pomeni imeti en glas.<\/p>\n\n\n\n

Vodenje profitnih korporacij ni enostavno in zahteva veliko \u010dasa, predvsem pa veliko denarja. Recimo, da se ena izmed njih \u017eeli raz\u0161iriti z gradnjo nove tovarne. Ne glede na to, kako izvrstna njihova ideja je, ne more biti izpeljana brez ve\u010dje vsote denarja. \u010ce je podjetje \u017ee uspe\u0161no, kot na primer Apple, to ne bi bil problem, saj je zaslu\u017eilo \u017ee toliko, da ima ogromno kapitala privar\u010devanega. Vendar pa lahko traja leta ali celo desetletja, da dose\u017ee tako raven uspe\u0161nosti. Po drugi strani lahko novoustanovljena podjetja zberejo dovolj denarja tako, da si ga sposodijo od bank. Ampak, to bi naredilo njihovo poslovanje \u0161e bolj tvegano, saj bi imeli velike dolgove.<\/p>\n\n\n\n

Obstaja \u0161e tretja mo\u017enost \u2013 ustvariti nove delnice in jih ponuditi investitorjem, potencialnim delni\u010darjem, na borzi. Zbiranje denarja na ta na\u010din je veliko manj tvegano za podjetje. Tveganje nosijo kupci delnic, torej v primeru propada oziroma bankrota korporacija ni dol\u017ena vrniti denarja.<\/p>\n\n\n\n

Kar korporacija potrebuje, da investitorje prepri\u010da v investicijo, je na prvem mestu obetavna statistika in dober poslovni na\u010drt. Kako pa naj jih obdr\u017ei in postane zanimiva novim? Odgovor je \u2013 s pla\u010devanjem dividend, kar pomeni vlagateljem podariti nekaj denarja od zaslu\u017eka. Podjetja tega niso dol\u017ena narediti, vendar pa je psiholo\u0161ko gledano to dobra poteza, saj borznemu svetu sporo\u010da, da ustvarjajo zaslu\u017eek. Tovrsten na\u010din je zelo pogost predvsem med ve\u010djimi korporacijami, saj se druga\u010de investitorji spra\u0161ujejo, ali so vlo\u017eili denar v resni\u010dno podjetje ali so bili morda prevarani.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Druga skupina so neprofitne korporacije. Ko sem zanje sli\u0161ala prvi\u010d, sem bila malo zmedena. Vedela sem, da obstajajo neprofitne organizacije, ki se ukvarjajo s prostovoljstvom. Ni pa mi bilo jasno, kako je lahko korporacija neprofitna. Vedno sem si namre\u010d predstavljala, da je njen glavni cilj ustvariti dobi\u010dek, in kolikor sem vedela, sta bila prostovoljstvo in dobi\u010dek zadnje, kar gre skupaj.<\/p>\n\n\n\n

Tukaj je trik: neprofitne korporacije ustvarjajo dobi\u010dek \u2013 vse vrste korporacij ga. Edina razlika je v tem, za koga ali kaj je zaslu\u017eek namenjen. Profitne korporacije razdelijo svoje prihodke med delni\u010darje, ki so hkrati lastniki. Neprofitne pa po drugi strani niso v lasti nikogar, ves njihov dobi\u010dek pa je porabljen za dober namen, za korist pomo\u010di potrebnih posameznikov ali skupin.<\/p>\n\n\n\n

Ne razumite me narobe, tudi neprofitne korporacije imajo lahko zaposlene, ki so za svoje delo pla\u010dani. Ampak, njihova pla\u010da je fiksna, torej tudi \u010de podjetje ustvari veliko denarja, nih\u010de od osebja zaradi tega ne zaslu\u017ei ve\u010d kot sicer \u2013 ves preostali denar ostane znotraj podjetja in je kasneje porabljen v okviru prostovoljstva.<\/p>\n\n\n\n

Upo\u0161tevajo\u010d vse, kar sem napisala v tem \u010dlanku, se zdi, da so korporacije kompleksna, a zelo sistemati\u010dna in organizirana podjetja. Ampak, v realnosti ne sledijo vse pravilom. V podjetni\u0161kem svetu je dandanes veliko korupcije. Mnoge korporacije so vodene s strani direktorjev, ki na svoj polo\u017eaj niso pri\u0161li na pravi\u010den, demokrati\u010den na\u010din. V\u010dasih podkupijo svoje kolege in jim ponudijo dobra delovna mesta v zameno za glas na volitvah v upravni odbor. \u0160e en primer je, da gre neprofitni korporaciji zelo dobro, nato pa se njihov primarni cilj pomo\u010di tistim, ki to potrebujejo, kar naenkrat izgubi, zaposleni pa najdejo luknjo v zakonu in si prilastijo zbran denar.<\/p>\n\n\n\n

Pa vendar, to so le primeri izjem. Ve\u010dina korporacij ravna s svojimi zaposlenimi pravi\u010dno, izvolijo \u010dlane demokrati\u010dno in s svojim uspehom veliko prispevajo  k svetu. \u010ce pa nastopajo v risanki za otroke, zraven prinesejo bratom in sestram tudi veliko ljubezni, tako da \u0161e toliko bolje.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Ko sem bila majhna, so mi ene najlep\u0161ih spominov otro\u0161tva ustvarili ve\u010deri stiskanja v toplih odejah v dnevni sobi in gledanja risank z bratcem. Med najinimi najljub\u0161imi je bil animiran film z naslovom Monsters Inc. Pogledala sva ga znova in znova in \u010deprav takrat sploh nisva dobro govorila angle\u0161ko, sva po\u010dasi za\u010denjala razumeti, da sta junaka, velik moder puhast in majhen okrogel zelen, po\u0161asti. Ampak, kaj na svetu naj bi pomenila kratka beseda Inc.? Ali je bilo to ime ali pa mogo\u010de napaka?<\/p>\n

<\/div>
<\/div>
<\/path><\/g><\/path><\/g><\/circle><\/g><\/g><\/svg><\/span><\/a><\/path><\/svg><\/span><\/a><\/path><\/svg><\/span><\/a><\/path><\/svg><\/span><\/a><\/path><\/g><\/svg><\/span><\/a><\/div>
<\/div><\/div>
<\/div>","protected":false},"author":2,"featured_media":642,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[13,7],"tags":[],"class_list":["post-647","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-podjetnistvo","category-vse"],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/647"}],"collection":[{"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=647"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/647\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":965,"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/647\/revisions\/965"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media\/642"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=647"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=647"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=647"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}