{"id":633,"date":"2020-10-09T22:41:02","date_gmt":"2020-10-09T20:41:02","guid":{"rendered":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/?p=633"},"modified":"2021-02-23T20:31:20","modified_gmt":"2021-02-23T19:31:20","slug":"nasproti-zakonom-proti-boljsemu-svetu","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/sl\/2020\/10\/09\/nasproti-zakonom-proti-boljsemu-svetu\/","title":{"rendered":"Nasproti zakonom proti bolj\u0161emu svetu"},"content":{"rendered":"\n

Zakoni predstavljajo temelje organizirane dru\u017ebe. Njihova glavna ideja je postaviti meje in ohraniti nadzor, da lahko ljudje \u017eivijo skupaj v miru. \u010ceprav so nujno potrebni, so nekateri izmed njih neupravi\u010deni, zatirajo dolo\u010dene etni\u010dne manj\u0161ine in kr\u0161ijo osnovne \u010dlovekove pravice. Na sre\u010do so se nekateri posamezniki odlo\u010dili ukrepati in, \u010detudi s kr\u0161enjem nekaterih zakonov, poskusiti izbolj\u0161ati ta svet.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Eden izmed njih je bil Nelson Mandela, ju\u017enoafri\u0161ki proti-rasisti\u010dni aktivist, filantrop in glas za po\u0161tenost in pravi\u010dnost za vse. Po poro\u010danju Enciklopedije Britannica<\/a> je bil dobitnik Nobelove nagrade za mir, saj se je boril nenasilno za pravice sodr\u017eavljanov. Njegov revolucionaren aktivizem je bil \u0161e posebej pomemben v \u010dasu apartheida (ki pomeni \u00bblo\u010denost\u00ab v afrikan\u0161\u010dini), rasno-diskriminacijske politike, ki je trajala skoraj 50 let.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Ta ju\u017enoafri\u0161ki sistem je bil ustanovljen in nadziran s strani Nacionalne stranke belih afri\u0161kih kolonialistov, ki so dobili oblast leta 1948, kot je poro\u010dal National Geographic<\/a>. Njegov glavni namen je bila pridobitev privilegijev in prevladanje bele rase nad domorodnimi rasami, predvsem nad \u010drno, v dr\u017eavi. Nenavadno je, kako je omenjena politika uspela prevladati, saj se je pojavila po drugi svetovni vojni, ko je bila ve\u010dina dr\u017eav \u017ee proti-rasisti\u010dnih in uradno niso ve\u010d sprejemale takih sistemov.<\/p>\n\n\n\n

Najbolj o\u010diten na\u010din, kako se je bela manj\u0161ina povi\u0161evala, je bil z rasno segregacijo. Ljudje so bili razdeljeni v skupine glede na barvo njihove ko\u017ee oziroma njihovo etni\u010dno pripadnost \u2013 beli, \u010drni, me\u0161ane rase in Indijanci (ali Azijci). Na osnovi razvrstitve so dobili navodila, to\u010dno na katerem obmo\u010dju dr\u017eave morajo \u017eiveti. V mnogih zgodbah so se tako lo\u010dile dru\u017eine.<\/p>\n\n\n\n

Nih\u010de se ni smel dru\u017eiti s komerkoli druga\u010dnim in se mu je bilo prepovedano poro\u010diti z osebo druge rase. Enak princip je veljal za javne ustanove, na primer \u0161ole, bolni\u0161nice, cerkve in \u017eelezni\u0161ke postaje \u2013 vse so bile narejene posebej. Namen lo\u010devanja ras je bil zatreti kakr\u0161nokoli ne-belo kulturo in belcem omogo\u010diti precej hitrej\u0161i napredek v razvoju. Belci, edina privilegirana skupina, so \u017eiveli v najbolj razvitih delih dr\u017eave in so imeli tudi politi\u010dne pravice. Poleg tega so bili edini ustrezni za bolje pla\u010dane slu\u017ebe.<\/p>\n\n\n\n

Na drugi strani pa je bila ekonomska situacija \u010drnih, me\u0161anih in Indijcev veliko slab\u0161a. Delali so ve\u010dinoma kot rudarji, njihove pla\u010de pa so bile dale\u010d od zadostnih za spodobno \u017eivljenje. Eno izmed strogih pravil je bilo tudi upo\u0161tevati policijsko uro in biti to\u010dno, kjer je bilo re\u010deno, ob dolo\u010denem \u010dasu. Niso imeli nobene pravice do lastnine in nobene svobode potovanja, \u010detudi le iz mesta v mesto. Dr\u017eava, v kateri \u017eivimo, bi moral biti kraj, kjer se po\u010dutimo varno, ampak z u\u010denjem o tem, kaj so ti ljudje do\u017eiveli, na \u017ealost verjamem, da kar so videli v svoji domovini ni bil dom, ampak samo velik zapor.<\/p>\n\n\n\n

Rasna diskriminacija je bila prisotna v Ju\u017eni Afriki \u017ee preden je Nacionalna stranka prevzela oblast. Pa vendar jo je apartheid \u0161e poslab\u0161al z uveljavljanjem zakonov in aktov, na podlagi katerih so omenjena rasna segregacija in ostale rasisti\u010dne politike postale zakonite. \u0160e slab\u0161e, tisti, ki so prekr\u0161ili ta ne\u010dlove\u0161ka pravila ali se posku\u0161ali boriti proti njim, niso bili vedno kaznovani na sodi\u0161\u010du, ampak v mnogih primerih po\u0161kodovani ali celo ubiti brez odla\u0161anja s strani vladnih sil.<\/p>\n\n\n\n

Ugovarjati je bilo v tistih \u010dasih zelo nevarno. Ampak, zavedajo\u010d se mo\u017enih posledic, so se posamezniki kot Nelson Mandela odlo\u010dili upreti sistemu in se postaviti za pravice. Kot \u010dlan Afri\u0161kega nacionalnega kongresa (ANC-ja), skupine, ki se je borila za rasne pravice, je organiziral in sodeloval pri nenasilnih protestih in uspel zdru\u017eiti narod. Podpirati ga je za\u010delo tako veliko Ju\u017enih Afri\u010danov, da je postal resna gro\u017enja vladajo\u010dim. Ko je enkrat policija na\u0161la nekaj informacij in na\u010drte za prihodnost kar se ti\u010de njegovega aktivizma, je bil obsojen sabota\u017ee in mu je bila dodeljena dosmrtna zaporna kazen.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

\u010ceprav je pristal za zapahi in ni imel prakti\u010dno nobenega stika z zunanjim svetom, se je gibanje, ki ga je ustvaril, \u0161e naprej upiralo in je bilo odlo\u010deno, da s tem ne bo prenehalo ne glede na vse. Zaradi politi\u010dnih pritiskov iz drugih dr\u017eav in nevarnosti izbruha dr\u017eavljanske vojne, je v tistih \u010dasih novi ju\u017enoafri\u0161ki predsednik de Klerk izpustil Mandelo na prostost po 27 letih prestajanja zaporne kazni. Ampak, Mandela se je zavedal, da se apartheid ni \u010dude\u017eno kon\u010dal z njegovim izpustom, zato je predlagal novo ustavo, ki bi, poleg dodelitve drugih pravic, vsakemu odraslemu dr\u017eavljanu dala volilno pravico. Njegov predlog je bil usli\u0161an in nekaj let pozneje, leta 1994, je gladko zmagal na prvih demokrati\u010dnih volitvah v svoji dr\u017eavi in tako postal prvi temnopolti ju\u017enoafri\u0161ki predsednik \u2013 popolnoma upravi\u010deno, glede na to, da lahko ve\u010dino zaslug za uni\u010denje enega najbolj rasisti\u010dnih sistemov na svetu pripi\u0161emo njemu.<\/p>\n\n\n\n

V \u010dasu aktivizma proti apartheidu, ki ga je Mandela vodil, je prekr\u0161il mnogo zakonov (ironi\u010dno, po poklicu je bil pravnik), s tem ko se je upiral vladajo\u010dim \u2013 ampak, \u010deprav njegova dejanja niso bila zakonita, so bila zagotovo legitimna. \u017diveti kot ne-belec je avtomati\u010dno pomenilo biti zatiran, reven in brez pravic ne glede na tvoje talente ali trdo delo, zato je vedel, da so bili takrat obstoje\u010di zakoni nepravi\u010dni. Ker je storil, kar je bilo po njegovo moralno prav, je resda pla\u010dal visoko ceno in bil kaznovan.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Ampak, ker je vplival na tako veliko ljudi in so njegova gibanja \u0161e naprej rastla, se danes na milijone Ju\u017enih Afri\u010danov lahko svobodno giblje, hodijo v \u0161olo, opravljajo slu\u017ebo po svoji izbiri, \u017eivijo skupaj s svojimi etni\u010dno raznolikimi dru\u017einami in so normalni dr\u017eavljani s pravicami, ki jim pripadajo. Menim, da ga zagotovo ni bilo upravi\u010deno zapreti, vendar pa ga ob\u010dudujem zaradi vsega, kar je storil \u2013 \u017ertvoval svoje \u017eivljenje za dosego pravic za druge, da lahko \u017eivijo \u017eivljenje, kot si ga zaslu\u017eijo.<\/p>\n\n\n\n

Mandela je tudi odli\u010den primer, kako lahko en glas spremeni svet. Ja, sli\u0161i se kli\u0161ejsko, in strinjam se, da se realno gledano ena oseba ne more boriti proti tiso\u010dim vojakom. Vendar ima glas le enega \u010dloveka, ki verjame, da bi morali biti ljudje obravnavani druga\u010de, to mo\u010d, da spro\u017ei gibanja in zdru\u017ei ljudi \u2013 tako lahko en glas spremeni svet, ker enotnost je sila, ki je nepremagljiva.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Zakoni predstavljajo temelje organizirane dru\u017ebe. Njihova glavna ideja je postaviti meje in ohraniti nadzor, da lahko ljudje \u017eivijo skupaj v miru. \u010ceprav so nujno potrebni, so nekateri izmed njih neupravi\u010deni, zatirajo dolo\u010dene etni\u010dne manj\u0161ine in kr\u0161ijo osnovne \u010dlovekove pravice. Na sre\u010do so se nekateri posamezniki odlo\u010dili ukrepati in, \u010detudi s kr\u0161enjem nekaterih zakonov, poskusiti izbolj\u0161ati ta svet.<\/p>\n

<\/div>
<\/div>
<\/path><\/g><\/path><\/g><\/circle><\/g><\/g><\/svg><\/span><\/a><\/path><\/svg><\/span><\/a><\/path><\/svg><\/span><\/a><\/path><\/svg><\/span><\/a><\/path><\/g><\/svg><\/span><\/a><\/div>
<\/div><\/div>
<\/div>","protected":false},"author":2,"featured_media":628,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[32,7],"tags":[],"class_list":["post-633","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-pravo","category-vse"],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/633","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=633"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/633\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":958,"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/633\/revisions\/958"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media\/628"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=633"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=633"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=633"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}