{"id":592,"date":"2020-08-27T17:20:01","date_gmt":"2020-08-27T15:20:01","guid":{"rendered":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/?p=592"},"modified":"2021-02-23T20:01:46","modified_gmt":"2021-02-23T19:01:46","slug":"do-konca-svojih-dni-in-naprej","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/sl\/2020\/08\/27\/do-konca-svojih-dni-in-naprej\/","title":{"rendered":"Do konca svojih dni – in naprej?"},"content":{"rendered":"\n

Dosmrtna kazen se zdi jasno definirana z zakoni. S preprostimi besedami, gre za zaporno kazen, za katero mora oseba, obsojena zlasti resnih kaznivih dejanj, ostati v zaporu do konca svojega \u017eivljenja. Res ni ne vem kak\u0161na znanost. Kljub temu pa si je eden od zapornikov, ki je za zapahi \u017ee leta, domislil iznajdljiv argument, s katerim bi potencialno lahko pri\u0161el na prostost.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Kakr\u0161nakoli zaporna kazen je lahko dodeljena z ali brez mo\u017enosti pogojnega, gre za pred\u010dasen odpust zapornika na prostost, vendar pod strogimi pogoji, med katerimi je najpomembnej\u0161i ta, da si ponovno ne nakopljejo te\u017eav. Glede na podatke Infographic Show-a<\/a>, Nekateri kaznjenci, \u0161e posebej tisti, obto\u017eeni umora prve stopnje, ugrabitve, posilstva, po\u017eiga ali trgovanja z drogami, na splo\u0161no ne dobijo mo\u017enosti pogojnega izpusta. Odlo\u010ditev, ali bo oseba izpu\u0161\u010dena nazaj v skupnost, ali \u0161e naprej ostala za zapahi, je v rokah posebne skupine strokovnjakov, imenovane Komisija za pogojni izpust. Sprejeta je na podlagi \u0161tevilnih faktorjev, recimo starosti, psihi\u010dne stabilnosti, storjenih kaznivih dejanj, koli\u010dine \u017ee pre\u017eivetega \u010dasa v zaporu, obna\u0161anja in predvidevanju, ali bo oseba morda nevarna za skupnost, ali pa bo postala koristna \u010dlanica dru\u017ebe. Pogojni izpust torej ni pravica, ampak nekaj, kar mora biti po\u0161teno zaslu\u017eeno.<\/p>\n\n\n\n

Eden izmed zapornikov Zapora zvezne dr\u017eave Iowe, 66-letni Benjamin Schreiber, je bil obsojen umora mo\u0161kega z ro\u010dajem sekire leta 1996, dodeljena pa mu je bila dosmrtna zaporna kazen brez mo\u017enosti pogojnega izpusta, glede na The Des Moines Register<\/a>.<\/p>\n\n\n\n

Kot je poro\u010dal The New York Times<\/a>, je bil marca 2015 odpeljan v bolni\u0161nico zaradi visoke vro\u010dine in izgube zavesti, kar je bil rezultat hude bakterijske oku\u017ebe, nato pa ga je zadela \u0161e sr\u010dna kap. Kljub druga\u010dnim navodilom njegovega brata in \u010deprav je podpisal sporazum, da si v takem primeru \u017eeli umreti, so ga zdravniki o\u017eiveli.<\/p>\n\n\n\n

Kasneje je bil odveden nazaj v zapor, vendar se je, nepri\u010dakovano, odlo\u010dil vlo\u017eiti ve\u010d pravnih prito\u017eb. Trdil je, da se je, ker je za kratek \u010das umrl pred o\u017eivljanjem, njegova dosmrtna kazen tehni\u010dno gledano kon\u010dala, kot je poro\u010dal The Washington post<\/a>. Eden njegovih argumentov je bil tudi ta, da je bil pred smrtjo re\u0161en proti svoji volji.<\/p>\n\n\n\n

Prito\u017ebeno sodi\u0161\u010de v Iowi je obravnavalo njegovo prito\u017ebo, vendar pa ga njegovi argumenti niso prepri\u010dali, zato so zavrnili njegovo pro\u0161njo za izpust na prostost. Sodniki so za sodi\u0161\u010de zapisali, da je o\u010ditno \u0161e zmeraj \u017eiv, kar potrjuje dejstvo, da je lahko podal ugovor. To je tudi razlog, da bo \u0161e naprej ostal v zaporni\u0161ki celici, dokler strokovnjak za medicino uradno ne potrdi njegove dokon\u010dne smrti, glede na The Washington post<\/a>.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Eve Brensike Primus, profesorica kazenskega prava na University of Michigan Law School, je bila intervjuvana za The New York Times<\/a>. Verjame, da \u010de bi bili lahko ljudje uradno potrjeni kot mrtvi, ter nato o\u017eivljeni, bi to ustvarilo \u0161tevilne probleme, in tudi jaz se z njo strinjam. Prvo kot prvo, bi nastalo veliko zmede v primerih kot je Schreib-ov, saj bi bili zaporniki preminuli za sistem kazenskega prava, po drugi strani pa popolnoma \u017eivi in bi se brezskrbno sprehajali naokoli, kot da se ne bi ni\u010d zgodilo – \u00a0predstavljam si, da bi se nam zdelo, kot da se je na\u0161a realnost spremenila v ameri\u0161ko serijo The Walking Dead. \u0160alo na stran, zapletov v pravnem sistemu bi bilo ogromno, tudi glede izpusta potencialno nevarnih zapornikov. \u0160e ve\u010d, to bi spravilo v te\u017eave tudi zavarovalnice, ker bi morale, v primeru \u017eivljenjskega zavarovanja, pla\u010dati (morda celo ve\u010dkrat) od\u0161kodnino dru\u017einam za \u00bbsmrt\u00ab dru\u017einskega \u010dlana. Problemi bi se pojavili tudi pri dedovanju \u2013 \u010de je oseba \u0161e zmeraj \u017eiva, s \u010dim pa bo \u017eivela, \u010de bo vsa njena lastnina razdeljena med druge ljudi?<\/p>\n\n\n\n

Pojmi, kot sta na primer \u00bb\u017eivljenje\u00ab in \u00bbsmrt\u00ab, v\u010dasih niso dovolj natan\u010dno definirani, in tako nekateri posku\u0161ajo najti luknjo v zakonu. Zgodba tudi prikazuje, kak\u0161no veliko odgovornost imajo sodniki, predvsem recimo v ZDA ali Angliji, kjer sledijo sodnemu sistemu, imenovanemu \u00bbcommon law\u00ab, v katerem odlo\u010ditve sodnikov v nekem primeru slu\u017eijo tudi kot pravni precedens, torej ko sodi\u0161\u010de oznani dolo\u010den sklep, s tem na nek na\u010din \u00bbustvari zakon\u00ab.<\/p>\n\n\n\n

Konec koncev, inovativne ideje v\u010dasih prelisi\u010dijo sistem, v\u010dasih pa pripomorejo k njegovemu razvoju.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Dosmrtna kazen se zdi jasno definirana z zakoni. S preprostimi besedami, gre za zaporno kazen, za katero mora oseba, obsojena zlasti resnih kaznivih dejanj, ostati v zaporu do konca svojega \u017eivljenja. Res ni ne vem kak\u0161na znanost. Kljub temu pa si je eden od zapornikov, ki je za zapahi \u017ee leta, domislil iznajdljiv argument, s katerim bi potencialno lahko pri\u0161el na prostost.<\/p>\n

<\/div>
<\/div>
<\/path><\/g><\/path><\/g><\/circle><\/g><\/g><\/svg><\/span><\/a><\/path><\/svg><\/span><\/a><\/path><\/svg><\/span><\/a><\/path><\/svg><\/span><\/a><\/path><\/g><\/svg><\/span><\/a><\/div>
<\/div><\/div>
<\/div>","protected":false},"author":2,"featured_media":588,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[32,7],"tags":[],"class_list":["post-592","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-pravo","category-vse"],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/592"}],"collection":[{"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=592"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/592\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":941,"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/592\/revisions\/941"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media\/588"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=592"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=592"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=592"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}