{"id":560,"date":"2020-08-10T16:28:13","date_gmt":"2020-08-10T14:28:13","guid":{"rendered":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/?p=560"},"modified":"2021-02-23T19:44:37","modified_gmt":"2021-02-23T18:44:37","slug":"davcne-oaze-nebesa-ali-pekel","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/sl\/2020\/08\/10\/davcne-oaze-nebesa-ali-pekel\/","title":{"rendered":"Dav\u010dne oaze – nebesa ali pekel?"},"content":{"rendered":"\n

Res je fantasti\u010dno biti lastnik uspe\u0161nega in hitro rasto\u010dega podjetja, ali pa biti eden najbolj\u0161ih \u0161portnikov sveta in slu\u017eiti z vrednimi pogodbami in sodelovanji. Ne glede na to, kaj se odlo\u010dite po\u010deti, kapo dol, \u010de vam je uspelo in ste dosegli finan\u010dno svobodo, ali pa si za to prizadevate. Denar je v dana\u0161njem svetu eno najpomembnej\u0161ih sredstev, hkrati pa nas lahko, \u010de ga imamo v lasti zelo veliko, drago stane. Dobesedno!<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Seveda v ve\u010dini primerov izjemno premo\u017eni ljudje privla\u010dijo veliko pozornosti medijev, zato so pogosto obkro\u017eeni z nadle\u017enimi fotografi in novinarji ter imajo komaj kaj zasebnosti, poleg tega pa morajo zelo paziti na svoje besede in dejanja, saj svet opazuje vsako njihovo potezo. Vendar pa ne mislim, da nas drago stane v tem smislu.<\/p>\n\n\n\n

Ko kupimo neko stvar ali storitev, ne pla\u010damo le podjetja, ki nam jo je prodalo, ampak prispevamo nekaj denarja tudi v dr\u017eavni prora\u010dun v obliki davka. Dr\u017eava nato vzame \u0161e dolo\u010den dele\u017e dohodkov podjetij (ali neto prihodka ali dobi\u010dka, odvisno od vrste davka), da ima dovolj denarja za pokrivanje svojih stro\u0161kov. Enako velja za posameznike, katerim je davek dolo\u010den glede na vi\u0161ino njihovih prihodkov.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Upo\u0161tevajo\u010d dav\u010dne lestvice je podjetje ali posameznik lahko obdav\u010den za le nekaj evrov, ali pa za milijone evrov na drugi strani, seveda odvisno od vsote denarja, ki jo zaslu\u017ei. Nekateri najpremo\u017enej\u0161i tako i\u0161\u010dejo na\u010dine za izognitev davkom z namenom, da bi obdr\u017eali tistih nekaj dodatnih milijonov.<\/p>\n\n\n\n

To je del, kjer zanimive postanejo dav\u010dne oaze. Te so, glede na Investopedio<\/a>, v glavnem dr\u017eave z zelo blago dav\u010dno zakonodajo, kar pomeni, da lahko njihovi dr\u017eavljani kot tudi tujci pla\u010dajo zelo nizke ali celo nobenih davkov. Dav\u010dne oaze tipi\u010dno ne zahtevajo, da podjetja tam obratujejo (torej ne rabijo ponujati nobenih storitev), in tudi posamezniki tam ne potrebujejo imeti stalnega prebivali\u0161\u010da, da bi dobili dav\u010dne ugodnosti.<\/p>\n\n\n\n

Najbolj znane dav\u010dne oaze vklju\u010dujejo ve\u010dje dr\u017eave (na primer Irsko, Singapur, \u0160vico, Luksemburg\u2026) kot tudi manj\u0161e oto\u0161ke dr\u017eavice (recimo Bermudo, Kajmanske otoke, Bahame, Mavricij\u2026) \u2013 ta majhna nebesa so odvisna ve\u010dinoma od turizma. Zanje je biti dav\u010dna oaza zelo koristno \u2013 zaradi nizkih dav\u010dnih stopenj privla\u010dijo ogromno koli\u010dino kapitala ki, \u010deprav ni obdav\u010den skoraj ni\u010d, prinese veliko ve\u010d denarja v njihov dr\u017eavni prora\u010dun, kot bi dr\u017eava druga\u010de zaslu\u017eila z vi\u0161jimi dav\u010dnimi stopnjami.<\/p>\n\n\n\n

Dav\u010dne oaze so znane tudi po njihovi ban\u010dni zaupnosti, ki lastnikom ban\u010dnih ra\u010dunov omogo\u010da popolno anonimnost. Poleg tega ti kraji ne delijo nobenih finan\u010dnih informacij z drugimi dr\u017eavami ter jim s tem onemogo\u010dajo vpogled v to, kdo se pla\u010dilu davkov v doma\u010di dr\u017eavi izogiba. Kot je poro\u010dal The Boston Globe<\/a>, je po ugotovitvah ekonomista Gabriela Zucmana s kalifornijske univerze v Berkeleyu ocenjeno, da je neverjetnih 8700 milijard dolarjev (kar je okoli 12%) finan\u010dnega premo\u017eenja gospodinjstev po svetu skritih v dav\u010dnih oazah. Ne-obdav\u010ditev te ogromne vsote denarja \u00a0je vlade dr\u017eav sveta prikraj\u0161ala za okoli 170 milijard dolarjev dav\u010dnih prihodkov samo v letu 2016.<\/p>\n\n\n\n

Kljub temu je lahko shranjevanje denarja v dav\u010dnih oazah popolnoma zakonito in je pravzaprav zelo pogosto. Dandanes jih v izogib davkom uporabljajo med drugim mnoge znane znamke, kot sta Apple in Nike. Obstaja mnogo mo\u017enih na\u010dinov, kako to storiti brez kr\u0161enja zakonov, zato bom omenila nekaj najbolj poznanih. Glede na Top Accounting Degrees<\/a> in YouTube video Simpleshow-a<\/a>, lahko podjetja registrirajo svoj sede\u017e v dav\u010dni oazi in tam opravljajo svojo dejavnost. Drugi na\u010din je, da tam ustanovijo h\u010derinsko podjetje ali navidezno podjetje, ki po navadi obstaja le na papirju, torej nima dejanskih pisarn ali zaposlenih. Nato krovno podjetje prenese na h\u010derinsko svoje pravice blagovne znamke ter za to pla\u010da dolo\u010deno vsoto denarja, kar mu hkrati pomaga zmanj\u0161ati dohodke. Le-te prejme h\u010derinsko podjetje, vendar pa zanje pla\u010da veliko manj davka, kot bi pla\u010dalo njeno krovno podjetje v doma\u010di dr\u017eavi.<\/p>\n\n\n\n

Tudi posamezniki imajo lahko koristi od dav\u010dnih oaz. Ena pot do tega je, da se tam stalno naselijo ter tako pla\u010dujejo minimalno dohodnino. Druga alternativa je, da tam odprejo ban\u010dni ra\u010dun in ga uporabljajo brez da bi se jim bilo treba tja preseliti. Glede na TLDR News<\/a>, lahko osebe tja prenesejo svojo lastnino (denar, avtomobile\u2026) tudi v skrbni\u0161tvo in dovolijo, da z njimi upravljajo skrbniki \u2013 to so ljudje, ki so pla\u010dani za skrb nad imetjem in na papirjih nastopijo kot tisti, ki imajo nad njim nadzor (\u010deprav ga v realnosti nimajo). Ta lastnina je \u0161e zmeraj v lasti osebe, ki jo je prenesla v dav\u010dno oazo, vendar na papirju tehni\u010dno gledano pripada skrbnikom, zato je obdav\u010dena skladno z zakoni dav\u010dne oaze.<\/p>\n\n\n\n

Vsi ti zgoraj omenjeni na\u010dini so popolnoma zakoniti vse dokler so dohodki podjetja ali posameznika prijavljeni v doma\u010di dr\u017eavi, \u010detudi pla\u010dujejo ve\u010dino davkov v tujini. Druga\u010de ne govorimo ve\u010d o izogibanju pla\u010dilu davkov, ampak o dav\u010dni utaji, ki je nezakonita in kriminalno dejanje, ki za seboj potegne visoke kazni, med drugim lahko celo zaporno.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

\u010ceprav shranjevanje denarja v dav\u010dnih oazah ni nujno nezakonito in morda koristno za nekatere majhne oto\u0161ke dr\u017eave, po mojem mnenju ni legitimno. Denar, zbran s pomo\u010djo obdav\u010ditev, je izredno pomemben za razvoj dru\u017ebe. Porabljen je za izgradnjo in vzdr\u017eevanje potrebne infrastrukture, kot na primer cest, elektrarn in drugih objektov, kot so \u0161ole in bolni\u0161nice. Vlade dr\u017eav potrebujejo dovolj finan\u010dnih sredstev za pokojnine starostnikov in za zagotavljanje brezpla\u010dne zdravstvene oskrbe ter izobra\u017eevanja. Verjamem, da je pla\u010devanje davkov dol\u017enost vsakega in je dru\u017ebeno odgovorno.<\/p>\n\n\n\n

Dr\u017eave med seboj \u017ee sodelujejo, da bi ustvarile enoten svetovni sistem, s katerim bi si lahko izmenjavale informacije glede tega, kdo ima ban\u010dne ra\u010dune kje. Ampak, tukaj pride vpra\u0161anje varnosti \u2013 kdo bi imel dostop do teh podatkov in kako bi sistem zavarovali pred vdiralci \u2013 zato je do tega \u0161e dolga pot.<\/p>\n\n\n\n

Ne glede na izogibanja pla\u010dila davkov in dav\u010dne utaje, ali je stopnja davkov sploh upravi\u010dena? Je res tako visoka, ker potrebujemo toliko denarnih sredstev za razvoj? Menim, da je bolj verjeten razlog, ker se toliko denarja izgubi in je skritega. \u010ce je res tako, potem dav\u010dne oaze ne le zavirajo dru\u017ebo pri razvoju, ampak celo \u0161e bolj poglabljajo njene krize, kot na primer rev\u0161\u010dino, saj so ljudje, ki imajo manj, dol\u017eni pla\u010dati \u0161e ve\u010d, da napolnijo luknjo pogre\u0161anega denarja.<\/p>\n\n\n\n

In recimo, da dr\u017eava vseeno uspe pridobiti denar, ki ga potrebuje \u2013 ali so nato sredstva pametno porabljena? Bojim se, da ne vedno, saj mediji pogosto poro\u010dajo, kako je vpletene preve\u010d birokracije v proces izvedbe velikih, za dr\u017eavo izredno pomembnih projektov, kot na primer v Sloveniji izgradnja zelo potrebnega drugega tira, ali nakup klju\u010dne za\u0161\u010ditne opreme, recimo mask, v \u010dasu izbruha Korona virusa. Proces se pogosto zavle\u010de in traja precej ve\u010d \u010dasa, kot bi moral, in v tem \u010dasu se cene za dolo\u010den projekt mo\u010dno povi\u0161ajo, rezultat \u010desa je poraba \u0161e ve\u010d davkopla\u010devalskega denarja brez dobrega razloga. Poleg tega odgovorni v\u010dasih za izvedbo izberejo zelo majhna in neizku\u0161ena, a vseeno zelo draga podjetja, kaj je sumljivo in ka\u017ee na to, da bi sistem lahko bil precej bolj povezan s korupcijo, kot si mislimo.<\/p>\n\n\n\n

Torej kot se zdi, se bodo morale dr\u017eave spopasti z veliko ve\u010d problemi kar se ti\u010de obdav\u010devanja, s tem da so dav\u010dne oaze le vrh ledene gore, ki je sploh \u0161e ne moremo v celoti videti\u2026<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Res je fantasti\u010dno biti lastnik uspe\u0161nega in hitro rasto\u010dega podjetja, ali pa biti eden najbolj\u0161ih \u0161portnikov sveta in slu\u017eiti z vrednimi pogodbami in sodelovanji. Ne glede na to, kaj se odlo\u010dite po\u010deti, kapo dol, \u010de vam je uspelo in ste dosegli finan\u010dno svobodo, ali pa si za to prizadevate. Denar je v dana\u0161njem svetu eno najpomembnej\u0161ih sredstev, hkrati pa nas lahko, \u010de ga imamo v lasti zelo veliko, drago stane. Dobesedno!<\/p>\n

<\/div>
<\/div>
<\/path><\/g><\/path><\/g><\/circle><\/g><\/g><\/svg><\/span><\/a><\/path><\/svg><\/span><\/a><\/path><\/svg><\/span><\/a><\/path><\/svg><\/span><\/a><\/path><\/g><\/svg><\/span><\/a><\/div>
<\/div><\/div>
<\/div>","protected":false},"author":2,"featured_media":555,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[28,7],"tags":[],"class_list":["post-560","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-financesl","category-vse"],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/560"}],"collection":[{"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=560"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/560\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":937,"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/560\/revisions\/937"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media\/555"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=560"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=560"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=560"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}