{"id":548,"date":"2020-07-28T23:35:00","date_gmt":"2020-07-28T21:35:00","guid":{"rendered":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/?p=548"},"modified":"2021-02-23T19:11:22","modified_gmt":"2021-02-23T18:11:22","slug":"prodaja-coca-colinih-skrivnosti-integriteta-v-rivalstvu","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/sl\/2020\/07\/28\/prodaja-coca-colinih-skrivnosti-integriteta-v-rivalstvu\/","title":{"rendered":"Prodaja Coca-Colinih skrivnosti: integriteta v rivalstvu"},"content":{"rendered":"\n

V o\u010deh sveta je Coca-Cola ena najve\u010djih podjetij proizvodnje pija\u010d vseh \u010dasov. Ker letos njena neto vrednost zna\u0161a pribli\u017eno 208 milijard ameri\u0161kih dolarjev, jo dojemamo kot zelo mo\u010dno in vplivno znamko. Vendar pa je glede na neverjetno zgodbo iz leta 2006 zdaj jasno, da ima tudi korporacija za tem slavnim imenom svojo Ahilovo peto.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Verjetno se spra\u0161ujete, kaj s tem mislim. Ampak, \u010de pogledamo, od kod izvira Coca-Colin ogromen uspeh, ugotovimo, da ta celoten imperij in njegova prihodnost stojita na prakti\u010dno le eni stvari \u2013 skrivnih formulah njegovih pija\u010d. \u010ce jih ne bi varovali, bi recepti kaj kmalu lahko postali javno znani in bi jih za\u010deli uporabljati tudi drugi proizvajalci, \u010demur bi sledil propad Coca-Cole. Ravno zato so formule skrite v strogo zaupnem trezorju, za katerega naj bi domnevno vedela le dva \u010dloveka na svetu, kot je poro\u010dal The Hustle<\/a>. Kot so napisali, imata ti dve osebi, katerih imeni nista znani, tako vredne informacije, da iz varnostnih razlogov recimo ne smeta leteti z istim letalom.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

\u010ceprav ima Coca-Cola zelo strog re\u017eim, s katerim pomembne dokumente ohranja varne, potrebuje tak\u0161na ogromna korporacija mnogo asistentov in ostalih zaposlenih, da stvari te\u010dejo gladko. Ampak problem, s katerim se soo\u010dajo, je njihova zanesljivost \u2013 zgodba iz leta 2006 pa je dokaz, kako lahko stvari hitro uidejo izpod nadzora. Glede na zgodbo, predstavljeno v \u010dlanku strani The Hustle<\/a>, se je vse za\u010delo z zaposleno z imenom Joya Williams, ki se, s svojo letno pla\u010do $50 000, ni po\u010dutila enako spo\u0161tovane. S tem, ko je bila administrativna asistentka mednarodnega vodstva, pristojnega za marketing, je imela dostop do e-po\u0161tnih sporo\u010dil z ob\u010dutljivo vsebino, internih dokumentov in \u0161e ne razkritih produktov v nastajanju, kot je poro\u010dal Atlanta Magazine. Ti podatki so bili potem uporabljeni kot osrednji del njenega zlobnega na\u010drta, s katerim je popolnoma izdala podjetje.<\/p>\n\n\n\n

Leta 2005 je spoznala 40-letnega Edmunda Duhaneya, ki je takrat ravnokar pri\u0161el iz zapora, kjer je prestajal kazen zaradi obto\u017ebe v povezavi s kokainom. Kot je poro\u010dal The Hustler, je Duhaney iskal slu\u017ebo, Williams pa mu je tako razlo\u017eila svoj na\u010drt prodaje ekskluzivnih dokumentov, do katerih je imela dostop v slu\u017ebi, podjetju PepsiCo \u2013 Coca-Colinemu najve\u010djemu tekmecu. Ker pa je podpisala sporazum o ne-razkrivanju podatkov, na\u010drta ni mogla izpeljati sama in je tako potrebovala pomo\u010dnika. Duhaney ji je priporo\u010dil svojega kolega Ibrahima Dimsona, katerega je spoznal v zaporu in bi bil perfekten posrednik v tej operaciji. Dimson je privolil v sodelovanje in, pod psevdonimom \u00bbDirk\u00ab, v uradni Coca-Colini ovojnici poslal pismo PepsiCo-jevemu vi\u0161jemu podpredsedniku ter se predstavil kot pomembni vodja z izjemno zaupnimi poslovnimi skrivnostmi.<\/p>\n\n\n\n

Nekaj tednov je, na veliko olaj\u0161anje zlobnega tria, domnevni zaposleni PepsiCo-ja z imenom \u00bbJerry\u00ab poklical Dimsona in prosil za kakr\u0161enkoli dokaz. Preko telefaksa je dobil nekaj strogo zaupnih dokumentov in nato v zameno pla\u010dal $5 000, da bi se izkazal kot resen partner. Na tej to\u010dki se za\u010dne prava tatvina. Neke no\u010di je Williams na sede\u017eu Coca-Cole v Atlanti zbirala ekskluzivne mape papirologije ter jih, skupaj s stekleni\u010dko s \u0161e ne razkritim novim produktom, pospravljala v svojo torbo. Jerry je sprejel ponudbo odkupa zbranega materiala za $75 000, in se kasneje v juniju z Dimsonom sre\u010dal na Mednarodnem letali\u0161\u010du Hartsfiels-Jackson v Atlanti, da bi izmenjala prvi del blaga, pakiranega v valjasti torbi Armani Exchange, za $30 000 v bankovcih, zvitih v Girl Scout \u0161katli za pi\u0161kote. \u010ceprav nam \u0161katla pi\u0161kotov vedno prinese veselje, stavim, da se je Dimson \u0161e nikoli prej ni tako razveselil!<\/p>\n\n\n\n

\u0160alo na stran, nadaljujmo z zgodbo. Torej, posrednik Dimson je nato zapustil letali\u0161\u010de in se pridru\u017eil svojima partnerjema v zlo\u010dinu, da bi si razdelili prvo pla\u010dilo. Deset dni kasneje so bili navdu\u0161eni nad odli\u010dno izpeljavo svojega na\u010drta, saj jim je Jerry nepri\u010dakovano ponudil $1 500 000 za preostale poslovne skrivnosti. Pa vendar, ali se ne sli\u0161i preve\u010d dobro, da bi bilo res?<\/p>\n\n\n\n

Tako je, in zdaj pridemo do preobrata \u2013 Jerry v resnici ni bil PepsiCo-jev zaposleni, ampak FBI agent Gerald Reichard. Glede pisma, ki so ga prejeli, je PepsiCo prijazno in brez oklevanja obvestil Coca-Colo, ki je nato prosila FBI za pomo\u010d pri nadaljnji preiskavi. 5. julija 2006 je bil trio aretiran na podlagi obto\u017eb prevare ter nezakonite kraje in prodaje poslovnih skrivnosti. Vsi trije so kon\u010dali z nekaj leti zaporne kazni, od tega je Williams morala odslu\u017eiti najdalj\u0161o, 8-letno kazen.<\/p>\n\n\n\n

\n
\"\"<\/figure><\/div>\n<\/div><\/div>\n\n\n\n
\n
\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

<\/p>\n<\/div><\/div>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

Coca-Cola in PepsiCo sta bila najve\u010dja rivala \u017ee od njunih za\u010detkov v 19. stoletju, saj sta se oba borila za svoje mesto na trgu. Investirala sta ogromno denarja v oglase nasprotujo\u010d drug drugemu, leta 1975 pa je PepsiCo organiziral celo izziv slepega poku\u0161anja pija\u010d obeh znamk, kot so poro\u010dali pri History<\/a>. Pepsi je takrat premagal Coca-Colo, kar je zanetilo tako imenovano Cola vojno v osemdesetih. Obe podjetji sta na svojo stran pridobili mnogo zvezdnikov in posku\u0161ali prevladati druga nad drugo. Leta 1996 je Coca-Cola s 47% vi\u0161jim dobi\u010dkom uradno zmagala v \u00bbvojni\u00ab, vendar pa niti to ni bil konec. Z vsemi vzponi in padci, ki sta jih obe korporaciji do\u017eiveli skozi svojo zgodovino, se \u0161e danes \u0161e zmeraj bojujeta za prestol.<\/p>\n\n\n\n

Kljub rivalstvu verjamem, da je PepsiCo pokazal svoje najbolj\u0161e kvalitete z dejanjem, ki ga je storil. Igrati pravi\u010dno igro je veliko ve\u010d vredno kot milijon dolarjev vredni oglasi ali pa imeti ni va\u017eno koliko zvezdnikov na svoji strani. Svojim kupcem so dokazali, da uspeha ne merijo le v denarju. \u010ce bi morali uni\u010diti drugo podjetje, kar bi med drugim mnoge zaposlene pripeljalo tudi do izgube slu\u017ebe, z namenom, da bi postavili svojo korporacijo na bolj\u0161i polo\u017eaj, kaj bi sploh bil njihov uspeh? S svojo integriteto niso le postali zgled drugim podjetjem, ampak so tudi pokazali, kako trdno stojijo za svojo znamko ter verjamejo v svoje delo. In to ima veliko mo\u010d.<\/p>\n\n\n\n

Kar so naredili ni bila le prijazna, ampak tudi zelo pametna poteza. \u010ceprav niso imeli koristi od Coca-Colinih skrivnih dokumentov, je zgodba definitivno dobila pozornost medijev, kar je bilo v tem primeru zanje dobra prednost, saj jim je le \u0161e dvignila ugled. Poleg tega so v svetu podjetni\u0161tva veze oz. stiki, ki jih podjetja zgradijo z drugimi, zelo pomembni. Nikoli ni dobro po\u017eigati mostov v dobrih \u010dasih, ker jih bodo morda, ko bodo kdaj v te\u017eavah, \u017eeleli pre\u010dkati.<\/p>\n\n\n\n

Coca-Coline formule in nekateri njihovi zaupni dokumenti spadajo v skupino poslovnih skrivnosti (ki vklju\u010dujejo tudi vzorce, zbirke, programe, naprave, metode, tehnike ali procese, kot je zapisala Pisarna za patente in blagovne znamke Zdru\u017eenih dr\u017eav<\/a>) \u2013 vrsto intelektualne lastnine, ki je klju\u010dna za razvoj podjetij, saj jim omogo\u010da, da za\u0161\u010ditijo svoje kreacije in ostanejo konkuren\u010dni, saj njihovi nasprotniki ne morejo kopirati njihovega dela. Ni pa klju\u010dna le za podjetni\u0161tvo samo, ampak pravzaprav za celotno \u010dlove\u0161tvo. \u010ce bi bile vse na\u0161e nove ideje in vse, kar bi ustvarili, tako enostavno ukradeno in bi se lahko kdorkoli kar tako podpisal pod karkoli, bi se ujeli v za\u010daran krog kraje tuje lastnine znova in znova. Kot rezultat, ne bi nih\u010de imel nobene motivacije za nadaljevanje raziskovanja in razvijanja novih stvari, torej bi cel svet ostal nekje v srednjem veku. Zato je zelo pomembno, da inovatorjem in ustvarjalcem damo pohvalo oz. priznanje, ki si ga zaslu\u017eijo ter za\u0161\u010ditimo njihovo delo.<\/p>\n\n\n\n

Kljub temu, kraja poslovnih skrivnosti v svetu podjetni\u0161tva ni tako neobi\u010dajna. Kot je poro\u010dal Los Angeles Times<\/a>, naj bi Uber od Wayma domnevno ukradel program za samo-voze\u010de avtomobile. The Hustle<\/a> je objavil, kako je Samsung ukradel podatke od drugega proizvajalca \u010dipov, TSCM-ja, in kako je Facebook obto\u017een kraje poslovnih skrivnosti od podjetja Oculus, ki se ukvarja z virtualno resni\u010dnostjo. Mnoga od teh podjetij so zdaj v te\u017eavah in odgovorni tako pre\u017eivljajo svoj \u010das na sodi\u0161\u010dih, kjer se leta in leta prepirajo o tem, kaj se je pravzaprav res zgodilo. Lahko si torej le predstavljamo, kako zapleten bi lahko bil konec zgodbe, \u010de bi PepsiCo sprejel ponudbo. No, kdo ve, morda pa so vseeno malo pokukali v skrivne dokumente\u2026 \ud83d\ude42<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

V o\u010deh sveta je Coca-Cola ena najve\u010djih podjetij proizvodnje pija\u010d vseh \u010dasov. Ker letos njena neto vrednost zna\u0161a pribli\u017eno 208 milijard ameri\u0161kih dolarjev, jo dojemamo kot zelo mo\u010dno in vplivno znamko. Vendar pa je glede na neverjetno zgodbo iz leta 2006 zdaj jasno, da ima tudi korporacija za tem slavnim imenom svojo Ahilovo peto.<\/p>\n

<\/div>
<\/div>
<\/path><\/g><\/path><\/g><\/circle><\/g><\/g><\/svg><\/span><\/a><\/path><\/svg><\/span><\/a><\/path><\/svg><\/span><\/a><\/path><\/svg><\/span><\/a><\/path><\/g><\/svg><\/span><\/a><\/div>
<\/div><\/div>
<\/div>","protected":false},"author":2,"featured_media":544,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[13,7],"tags":[],"class_list":["post-548","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-podjetnistvo","category-vse"],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/548"}],"collection":[{"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=548"}],"version-history":[{"count":10,"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/548\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":926,"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/548\/revisions\/926"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media\/544"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=548"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=548"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=548"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}