{"id":1147,"date":"2022-05-03T22:28:34","date_gmt":"2022-05-03T20:28:34","guid":{"rendered":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/?p=1147"},"modified":"2022-05-04T00:39:59","modified_gmt":"2022-05-03T22:39:59","slug":"po-stopnicah-navzgor-ne-gre","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/sl\/2022\/05\/03\/po-stopnicah-navzgor-ne-gre\/","title":{"rendered":"Po stopnicah navzgor (ne gre)"},"content":{"rendered":"\n

Ko za\u010dne\u0161 iskati slu\u017ebo, gre po navadi nekako takole: dobi\u0161 seznam obveznosti tebe kot bodo\u010dega zaposlenega in kaj bo\u0161 v zameno dobil\/-a od podjetja. Po drugi strani pa odlo\u010ditev, da se loti\u0161 podjetni\u0161tva, prinese ravno obratno: dobi\u0161 bel list papirja in mora\u0161 \u010disto vse od za\u010detka napisati sam\/-a.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Pri tem ne obstaja pot, ki bi ustrezala vsem. Podjetnik ima vso svobodo, da spi\u0161e svoje na\u010drte, kako in zakaj nekaj narediti, in to na na\u010din, da bo vse skupaj ustrezalo njegovi zgodbi in specifi\u010dnemu produktu, ki ga namerava razviti. Zato je podjetni\u0161tvo \u0161e veliko ve\u010d kot to, da svojo kreativnost uporabi\u0161 samo takrat, ko razvija\u0161 izdelke. Neprestano se vrti okoli kreativnosti, kar je eden glavnih razlogov, da se v njem tako najdem.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Ukvarjati se s podjetni\u0161tvom je podobno, kot bi hodil navzgor po stopnicah \u2013 stopa\u0161 korak za korakom. O marsikaterih korakih (kot na primer razvijanju same ideje, delanju tr\u017ene raziskave) sem \u017ee pisala v svojih prej\u0161njih \u010dlankih, \u0161e eden izmed pomembnej\u0161ih pa so finance. Z njimi je bilo najte\u017eje za\u010deti. Kako sploh prera\u010duna\u0161 svoje finance? Ukvarjanje z njimi se mi je zdelo zelo zapleteno in te\u017eko, \u0161e posebej ker moje znanje o upravljanju s \u0161tevilkami ni presegalo tistega, kar smo se nau\u010dili pri matematiki v srednji \u0161oli. No, res je, da sem eno leto obiskovala kro\u017eek finan\u010dne matematike, kjer sem se nau\u010dila zares ogromno, ampak tamkaj\u0161nja snov je bila povezana bolj z delnicami, obveznicami, obrestnimi merami\u2026 in v tisti situaciji to znanje ni bilo ravno uporabno.<\/p>\n\n\n\n

Zelo dolgo sem posku\u0161ala ugotoviti, kako se sploh lotiti financ, medtem ko je bilo to v bistvu popolnoma nepotrebno. Potem sem se kon\u010dno odlo\u010dila, da \u00bbve\u0161 kaj, zdaj si bom pa samo izpisala seznam vseh mo\u017enih stro\u0161kov, jih enostavno razdelila v skupine, ugotovila, koliko me bo vsaka izmed njih stala v dolo\u010denem obdobju (mese\u010dno), jih se\u0161tela in to je to\u00ab. Odprla sem Excelovo tabelo, naredila to\u010dno to, in vse je bilo tako poenostavljeno, organizirano in enostavno za prebrati. Torej, najbolj\u0161i nasvet glede financ, ki bi ga lahko dala kak\u0161nemu nadobudnemu podjetniku in pa tudi sami sebi eno leto nazaj, je, da se jih loti\u0161 na preprost na\u010din. \u010ce za\u010denja\u0161 z majhnim podjetjem, ne rabi\u0161 preve\u010d komplicirati s financami. Na za\u010detku so osnovne matemati\u010dne operacije (se\u0161tevanje, od\u0161tevanje, mno\u017eenje, deljenje) skupaj z nekaj logike tvoje besti\u010dke.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Vseeno pa se ta nasvet nana\u0161a samo na del tvojih financ, povezan z razumevanjem stro\u0161kov tvojega podjetja in ugotavljanjem, koliko denarja bo potrebno na za\u010detku vlo\u017eiti. Takoj ko se za\u010dne\u0161 ukvarjati z ra\u010duni in davki, to raje prepusti strokovnjakom, \u010de res nima\u0161 odli\u010dnega znanja, kako to po\u010deti, ker to podro\u010dje ne pu\u0161\u010da prostora za napake. Tudi jaz delam  z ra\u010dunovodskim podjetjem, ki mi nudi profesionalno svetovanje in skrbi za to, da so vse finan\u010dno-dav\u010dno-pravne zadeve v redu. Zame je bila to definitivno vredna investicija.<\/p>\n\n\n\n

\u0160e en pomemben korak oz. stopnica na moji poti je bilo ugotavljanje celotne obdelave naro\u010dila in logistike. Kako bo naro\u010dilo postalo paket in kako bo pri\u0161lo do kreativne du\u0161e, ki ga je naro\u010dila. Narediti prvi del je bilo dokaj enostavno. \u017de od za\u010detka sem vedela, da \u017eelim, da je odpiranje paketa cela izku\u0161nja. Da je minuta veselja in navdu\u0161enja. Da se zdi, kot da je bo\u017ei\u010d. Zato vlo\u017eim veliko truda v to, da lepo zavijem zvezke v ovijalni papir, okoli zave\u017eem majhno lu\u0161tno ma\u0161njico in na roko napi\u0161em zahvalno kartico. \u017delim, da vsak kupec ve in za\u010duti, da njegov paket ni bil pripravljen na avtomatiziran na\u010din, ampak z veliko ob\u010dutka, ljubezni in hvale\u017enosti \u0161e enega \u010dloveka. Poleg tega je Brightnin znamka, ki deluje trajnostno. Ta del moje zgodbe je zame izjemnega pomena. Ne samo, da so vsi na\u0161i izdelki narejeni lokalno (v Sloveniji), ampak tudi pri pripravi paketa ne porabim niti enega ko\u0161\u010dka plastike. Vse je ali ponovno uporabljeno ali narejeno iz okolju prijaznih materialov. Nisem pozabila niti na podrobnosti kot je lepilni trak, ki je v mojem primeru narejen iz kav\u010duka in ne vsebuje nobene plastike. Tovrsten lepilni trak je trikrat dra\u017eji kot navadni plasti\u010dni, ampak sem brez dvoma zanj pripravljena pla\u010dati, ker se zavedam trenutne okoljske situacije in se po najbolj\u0161ih mo\u010deh trudim, da zares minimiziram svoje vplive na okolje.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Drugi del logistike, najti kurirsko slu\u017ebo, pa je bil malenkost te\u017eji. Imeli smo sestanke za sestanki, vmes pa \u0161e mnogo klicev in mailov. Poleg tega je bilo po\u0161iljanje paketov noro drago! Na trenutke sem iskreno \u017ee za\u010dela dvomiti, da bo vse skupaj sploh izvedljivo, vendar sem po drugi strani do takrat uspe\u0161no prestala \u017ee toliko ovir, da sem vseeno \u0161e vedno verjela, da bomo na\u0161li re\u0161itev tudi za ta izziv. In smo jo! Na\u0161la sem kurirsko podjetje, ki je imelo na sre\u010do razumne cene. Prepri\u010dana sem, da obstaja bog za majhna podjetja ali kdorkoli pa\u010d \u017ee, ker ko gledam nazaj, me to, da se je toliko stvari poklopilo in uresni\u010dilo\u2026 vsaki\u010d znova \u0161okira.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Naj zaklju\u010dim tale \u010dlanek na malo druga\u010den na\u010din. Povedati vam moram \u0161e nekaj sme\u0161nega v zvezi z naslovom. Zdaj se verjetno spra\u0161ujete, \u010dakaj Nika, torej razlo\u017eila nam bo\u0161 naslov, najbolj za\u010detni del \u010dlanka mo\u017eno, v zadnjem odstavku? No, saj sem Ms. Demystify, torej recimo da lahko kaj razlo\u017eim tudi \u010disto na koncu. \ud83d\ude42 \u0160alo na stran, \u017eelela sem povedati, da naslov tega \u010dlanka (Po stopnicah navzgor (ne gre)) nima pomena samo v metafori\u010dnem smislu. Ko sem za\u010dela z Brightninom, doma z dru\u017eino dobesedno nismo mogli po stopnicah, ker je bilo tako veliko \u0161katel z zvezki postavljenih na hodniku na vrhu stopnic (ker drugje zanje ni bilo prostora). Kasneje smo jih uspeli prestaviti, ker so drugi dru\u017einski \u010dlani \u017eeleli polno \u0161irino svojih stopnic nazaj, ampak vsaj jaz sem bila zmeraj vesela, ko sem jih videla na vrhu stopnic takoj vsako jutro. To je bil zagotovo eden prvih, najlep\u0161ih in najbolj sme\u0161nih spominov mojih za\u010detkov z Brightninom, ki bo ostal za zmeraj.<\/p>\n\n\n\n

Se beremo naslednji\u010d!<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Ko za\u010dne\u0161 iskati slu\u017ebo, gre po navadi nekako takole: dobi\u0161 seznam obveznosti tebe kot bodo\u010dega zaposlenega in kaj bo\u0161 v zameno dobil\/-a od podjetja. Po drugi strani pa odlo\u010ditev, da se loti\u0161 podjetni\u0161tva, prinese ravno obratno: dobi\u0161 bel list papirja in mora\u0161 \u010disto vse od za\u010detka napisati sam\/-a.<\/p>\n

<\/div>
<\/div>
<\/path><\/g><\/path><\/g><\/circle><\/g><\/g><\/svg><\/span><\/a><\/path><\/svg><\/span><\/a><\/path><\/svg><\/span><\/a><\/path><\/svg><\/span><\/a><\/path><\/g><\/svg><\/span><\/a><\/div>
<\/div><\/div>
<\/div>","protected":false},"author":2,"featured_media":1138,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[13,7],"tags":[],"class_list":["post-1147","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-podjetnistvo","category-vse"],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1147"}],"collection":[{"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1147"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1147\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1149,"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1147\/revisions\/1149"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1138"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1147"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1147"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1147"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}