{"id":1060,"date":"2021-06-20T18:03:06","date_gmt":"2021-06-20T16:03:06","guid":{"rendered":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/?p=1060"},"modified":"2021-06-20T18:18:36","modified_gmt":"2021-06-20T16:18:36","slug":"medved-in-bik","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/sl\/2021\/06\/20\/medved-in-bik\/","title":{"rendered":"Medved in bik"},"content":{"rendered":"\n

Neko\u010d sta v de\u017eeli neskon\u010dnih travnikov in \u010dudovitih gozdov v miru \u017eivela medved in bik. Ampak to nista bili le obi\u010dajni \u017eivali, ki bi \u017eeleli \u017eiveti tipi\u010dno \u017eivljenje kot drugi njune vrste, s tem da bi le jedli travo in se vsak drugi dan za pre\u017eivetje odpravili na lov. \u017de odkar sta bila mladi\u010da, sta sanjala o tem, da bi postala raziskovalca in \u0161la na drzne avanture, \u010desar nikdar prej ni storil \u0161e noben medved in noben bik. Njun najve\u010dji uspeh je bil, da sta na\u0161la \u010darobni kraj Borzo, kjer je njuno ime znano \u0161e danes. Konec!<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Kljub temu, da se je moja domi\u0161ljija odlo\u010dila narediti malo druga\u010den uvod za ta \u010dlanek, moj namen ni, da vam povem pravljico, obljubim. Vseeno pa je zgodbica, ki ste jo ravnokar prebrali, pravzaprav dokaj pravilna. \u010ce verjamete ali ne, se besedi \u00bbmedved\u00ab in \u00bbbik\u00ab zelo pogosto uporabljata v finan\u010dnem svetu, \u0161e posebej, ko govorimo o znanem delni\u0161kem trgu, ki je med drugim tudi glavna tema tega \u010dlanka.<\/p>\n\n\n\n

Ko medved napade, uporabi svoje \u0161ape, da potisne svoj plen navzdol in ga premaga v boju. Zato izraz \u00bbmedvedji trg\u00ab ozna\u010duje \u010dasovno obdobje, ko cene delnic (ali drugih vrednostnih papirjev, s katerimi se ne trguje na delni\u0161kem trgu, na primer nepremi\u010dnin ali valut) padejo za 20% ali ve\u010d. Vmes se cene v\u010dasih lahko dvignejo, a ne preve\u010d. Takoj ko zrastejo za 20% ali ve\u010d (brez ve\u010djih padcev vmes), strokovnjaki za finance govorijo o \u00bbbikovem trgu\u00ab. Izraz izhaja iz dejstva, da bik napade tako, da dviga svoje rogove. \u010ceprav je bikov trg precej bolj za\u017eelen, saj po navadi ka\u017ee na dobro poslovanje podjetij in obilo delovnih mest, ne more trajati za ve\u010dno. No, dobra novica je, da niti medvedji trg ne traja v neskon\u010dnost. Torej, vpra\u0161anje ni ali bodo cene zrasle ali padle, ampak kdaj se bo to zgodilo. \u010cetudi se taka negotovost zdi stra\u0161ljiva, po mojem mnenju ravno to naredi investiranje tako zanimivo in vznemirljivo. Ker lahko bikovi in medvedji trgi trajajo mesece ali celo leta, za investitorje ni klju\u010dno le, da imajo nekaj finan\u010dnega znanja, ampak tudi, da so izjemno potrpe\u017eljivi.<\/p>\n\n\n\n

Kot sem napisala v enem izmed predhodnih \u010dlankov Dobrodo\u0161li na trgu!<\/a><\/em>, so delnice investicije, s katerimi investitorji postanejo lastniki dolo\u010denega dela podjetja. Sedaj pa bi dodala, da izraza delni\u0161ki trg in borza, nista enaka v pomenu. Delni\u0161ki trg je svetovno omre\u017eje delnic, s katerimi se v danem trenutku trguje, medtem ko je borza ustanova, fizi\u010dna stavba, v kateri se tisti, ki trgujejo, torej prodajalci in kupci, pove\u017eejo in sklepajo posle. Poleg tega je borza tudi organizacija, ki omogo\u010da podjetjem, da uvrstijo svoje delnice v borzno kotacijo skozi proces prve javne ponudbe (IPO) in jih za\u010dnejo ponujati potencialnim investitorjem. Obstaja torej le en delni\u0161ki trg, medtem ko so po svetu \u0161tevilne borze, predvsem v ve\u010djih mestih kot so \u0160anghaj, Tokio ali London. Podjetja izdajajo delnice z namenom, da bi zbrala ve\u010djo vsoto denarja in jo porabila za ve\u010dje, dra\u017eje projekte, kot je gradnja novih tovarn, odpiranje novih trgovin ali karkoli drugega, kar bi bilo koristno za razvoj podjetja.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Spomnim se, da sem enkrat gledala nek film s finan\u010dno tematiko in je bila ena izmed njegovih scen posneta na Newyor\u0161ki borzi (NYSE), ki je glede na podatke The Wall Street Experience<\/a> znana kot ena najstarej\u0161ih in najve\u010djih borz na svetu in ameri\u0161ki simbol kapitalizma. Vsak dan se na njej trguje z od 2 do 6 milijardami delnic glede na podatke Yahoo Finance<\/a>. V filmu je bila borza primerna le za trgovce z jeklenimi \u017eivci in najmo\u010dnej\u0161im, najglasnej\u0161im glasom. Mo\u0161ki so tekli po borznem parketu, ki je bil ogromen, a z ljudmi prenatrpan prostor v osr\u010dju borze. Vsak izmed njih je \u010dez mno\u017eico vpil \u0161tevilke svojim sodelavcem ali kupcem in prodajalcem, s katerimi so trgovali, ampak bilo je tako glasno, da se jih je komaj kaj sli\u0161alo. \u010ceprav sem imela v mislih, da filmi pogosto svoje scene naredijo desetkrat bolj dramati\u010dne kot so v resnici, to za ta film, ki sem si ga ogledala jaz, ni dr\u017ealo.<\/p>\n\n\n\n

\"\"
Newyor\u0161ka borza<\/em><\/figcaption><\/figure><\/div>\n\n\n\n
\"\"
Vir: https:\/\/www.wsj.com\/articles\/nyse-braces-for-coronavirus-with-potential-trading-floor-closing-11584009014<\/a>.<\/em><\/figcaption><\/figure><\/div>\n\n\n\n

V starih \u010dasih, celo do \u0161tiristo deset let nazaj, so delovni dnevi na borzah po svetu izgledali zelo podobno tistim v filmu. Zjutraj je borzni zvonec naznanil za\u010detek osrednje faze trgovanja in popoldan tudi njen zaklju\u010dek. V trenutku, ko se je trg zaprl, so se cene zaklenile in ostale enake do naslednjega delovnega jutra. Tekom dneva je bila potrebna celotna ekipa za ro\u010dni izra\u010dun cen, hitro razmi\u0161ljanje in sklepanje dobrih poslov pred tekmeci, zato je bil borzni parket poln trgovcev, \u010detudi je delnice ponujalo le nekaj podjetij. Vendar pa se je to pri\u010delo spreminjati na koncu 20. stoletja, ko sta dve inovaciji ugledali lu\u010d sveta: ra\u010dunalniki in internet.<\/p>\n\n\n\n

Ogromno dela je postalo avtomatiziranega, komunikacija med \u010dlani ekipe in strankami je bila precej bolj enostavna (in veliko bolj prijazna glasilkam) ter trgovanje je potekalo bolj u\u010dinkovito. Med ra\u010dunanjem \u0161tevilk je bilo narejenih manj napak (\u0161e posebej pri ra\u010dunanju razlike med povpra\u0161evanjem in ponudbo). Na stotine poslov je bilo lahko sklenjenih v nekaj sekundah s pomo\u010djo ra\u010dunalnika. Ampak dale\u010d najve\u010dja prednost je bila dostopnost. Od takrat naprej ljudem ni bilo ve\u010d treba fizi\u010dno oditi v New York ali drugo ve\u010djo mesto, da bi trgovali ali investirali.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Postopoma je lahko prakti\u010dno kdorkoli od kjerkoli na svetu postal trgovec (ki predvidi pomikanje cene vrednostnega papirja, ga kupi in nato proda ob \u010dasu, ko bi s tem ustvaril najve\u010d dobi\u010dka zased ali za stranko; trgovanje je po navadi kratkoro\u010den proces), investitor (ki opravlja isto delo kot trgovec, ampak sprejema ve\u010d dolgoro\u010dnih odlo\u010ditev in tudi bere finan\u010dna poro\u010dila ter bilance stanja podjetij, da bi se lahko odlo\u010dil ali se bo dolo\u010dena dolgoro\u010dna investicija v nekaj mesecih, letih izpla\u010dala ali ne), preprodajalec (ki dela za stranke, sledi njihovim navodilom in samo izvr\u0161i nakupe ali prodaje vrednostnih papirjev) ali borzni posrednik (ki ima vlogo povezovalca kupca in prodajalca).<\/p>\n\n\n\n

\u010ce \u017eelite trgovati in investirati le zase v svojem prostem \u010dasu, morate v glavnem izpolniti dva pogoja. Najprej morate dose\u010di polnoletnost nato pa potrebujete \u0161e investicijski ra\u010dun, ki ga lahko odprete pri borzno-posredni\u0161kem podjetju, banki ali drugi finan\u010dni ustanovi. Lahko izberete tradicionalno pot in se obrnete na profesionalnega borznega posrednika, ki bo opravil vse delo, ali pa uporabite spletne borzno-posredni\u0161ke platforme, na katerih lahko sami kupujete in prodajate delnice z razli\u010dnih borz po svetu ali druge vrednostne papirje. Za vsako transakcijo bo borzno-posredni\u0161ka dru\u017eba ali banka nekaj denarja (po navadi okoli 1% ali manj) zadr\u017eala zase kot provizijo za svoje storitve. Lahko pa vseeno prejmete finan\u010dni nasvet od borznega posrednika za dodatno pla\u010dilo.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

V nekaterih primerih je mo\u017eno trgovati in\/ali investirati (predvsem v delnice) tudi brez borznega podjetja ali ene njihovih platform, s \u010dimer se izognete pla\u010devanju provizije. Glede na podatke The Balance<\/a> nekatera podjetja ponujajo tako imenovane programe za neposreden nakup delnic (DSPP), ki omogo\u010dajo, da kupite delnice direktno od podjetja preko njihovih agentov. \u010ce imate \u017ee v lasti nekaj delnic in se podjetje odlo\u010di, da vam bo izpla\u010dalo nekaj denarja v obliki dividend, lahko vpra\u0161ate, ali ponujajo na\u010drte ponovne nalo\u017ebe dividend (DRIP), skozi katere bi bil lahko va\u0161 denar od dividend avtomati\u010dno uporabljen za nakup novih delnic. Ampak, imejte v mislih, da nakup vrednostnih papirjev (\u0161e posebej delnic) brez borznega posrednika ni tako pogost ter da \u010deprav se lahko postopek zdi enostaven in poceni, morate po drugi strani vanj vlo\u017eiti veliko ve\u010d truda in \u010dasa, saj ima vsako podjetje malo druga\u010dna pravila za tak\u0161no neposredno trgovanje, ki jih boste morali v celoti raziskati sami. \u0160e en na\u010din, kako kupiti delnice neposredno, je, da postanete \u010dlan dolo\u010dene borze. Ampak, \u0161tevilo \u010dlanov je omejeno in tudi \u010de bi dobili prilo\u017enost kupiti \u010dlanstvo, bi bilo to v ve\u010dini primerov ekstremno drago (lahko bi stalo tudi ve\u010d milijonov dolarjev), torej \u010de se ne nameravate ukvarjati z investiranjem profesionalno in zaslu\u017eiti precej denarja, v ve\u010dini primerov mesta ni vredno kupiti.<\/p>\n\n\n\n

No, \u010de prakti\u010dno kdorkoli lahko trguje in investira iz udobja svojega doma, zakaj potem sploh potrebujemo borze kot prostore, kjer ljudje lahko sklepajo posle? V resnici jih ne. Velika ve\u010dina trgovanja in investiranja res poteka preko elektronskih sistemov, kot je poro\u010dal The Wall Street Experience<\/a>. Dandanes je Newyor\u0161ka borza ena redkih, ki \u0161e uporablja metodo odprtih izklicnih cen  (kar pomeni, da trgovanje in komunikacija potekata osebno na borznem parketu). Kot je zapisano v \u010dlanku Quartz<\/a>-a, naj bi bilo zagotavljanje pravih \u010dlove\u0161kih trgovcev nujno predvsem v \u010dasu kriz in da se na ta na\u010din tudi ohranja tradicionalen na\u010din trgovanja. Kljub temu pa se ve\u010dina strokovnjakov strinja, da je borza s trgovanjem v \u017eivo, \u010de verjamete ali ne, primarno ohranjena le za \u0161ov. Newyor\u0161ka borza na primer vsako leto gosti na tiso\u010de razko\u0161nih dogodkov in \u0161tevilne novinarje, ki radi poro\u010dajo o delni\u0161kem trgu z borznim parketom v ozadju. Tudi veliko zvezdnikov, znanih poslovne\u017eev in politikov je tja povabljenih, da simboli\u010dno pozvonijo z borznim zvoncem.<\/p>\n\n\n\n

\"\"
Vir: https:\/\/www.bizjournals.com\/chicago\/news\/2015\/02\/05\/electronic-trading-killed-the-open-outcry-star-cme.html<\/a>.<\/em><\/figcaption><\/figure><\/div>\n\n\n\n

Zvonec nad borznim parketom \u0161e zmeraj naznanja za\u010detek (po navadi okoli devetih zjutraj) in konec (po navadi okoli \u0161tirih popoldne) vsakega trgovalnega dne od ponedeljka do petka, razen ob praznikih. Pomembno je vedeti, da razli\u010dne borze po svetu obratujejo v razli\u010dnih \u010dasovnih pasovih, torej ne bodo vse odprte ob istem \u010dasu kot tista v va\u0161em lokalnem okolju. Ne glede na to pa je mo\u017eno trgovati celo pred in po obi\u010dajnih urah trgovanja, kot je razlo\u017eil Jake Broe<\/a>. To je lahko dobra izbira predvsem v primeru izrazitih sprememb v cenah vrednostnih papirjev zaradi izrednih dogodkov ali pomembnih obvestil, ki jih v tistem \u010dasu izdajo velika vplivna podjetja. Vseeno pa ima tako trgovanje tudi slabo stran. Ker izven rednih ur trgovanja trguje zelo malo ljudi (likvidnost je manj\u0161a), je za trgovca ali investitorja veliko te\u017eje izvr\u0161iti vse nakupe in prodaje, ki si jih je zadal, poleg tega pa je tudi nihanje cen lahko precej ve\u010dje in \u0161e bolj nepredvidljivo, kar posledi\u010dno lahko cene naredi \u00bbnepo\u0161tene\u00ab (predvsem veliko previsoke). Nenazadnje pa izven obi\u010dajnih ur trgovanja trgujejo predvsem profesionalni investitorji, zato je na trgu potrebno tekmovati z mo\u010dno konkurenco.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Je pa zanimivo, da se glede na podatke Investopedie<\/a> na delni\u0161kem trgu ne trguje le z delnicami. Trgovci in investitorji lahko kupijo in prodajo tudi sklade, s katerimi se trguje na borzi (ETF), ki so kot ko\u0161are, polne razli\u010dnih vrst investicij \u2013 vklju\u010dujejo delnice, obveznice in blago, pod katerega spadata na primer zlato ali nafta. Zna\u010dilno za sklade je, da ve\u010d ljudi zbere denar in skupaj investira vanje. \u010ce investirate v sklad, v istem trenutku dobite lastni\u0161tvo nad vsemi vrednostnimi papirji, ki jih ta sklad vklju\u010duje. Torej, \u010de investirate v sklad, ki je narejen na osnovi S&P 500, postanete lastnik tistih delnic vsakega top 500 podjetja, k so v tem skladu. Nekateri skladi zajemajo celo na stotine vrednostnih papirjev (na primer delnic). Na ta na\u010din lahko, namesto da bi opravili na stotine nakupov in stokrat borzno-posredni\u0161kim podjetjem pla\u010devali provizijo, kupite veliko delnic v le nekaj klikih in z le enkratnim pla\u010dilom provizije. S tem tudi poskrbite, da je va\u0161 portfelj raznolik in prevzamete manj\u0161e tveganje, da bi bila va\u0161a investicija neuspe\u0161na, ker v takem morju vrednostnih papirjev neuspe\u0161nost le ene ali nekaj delnic ne bo povzro\u010dilo velike razlike. Prednost, ki jo imajo specifi\u010dno le skladi, s katerimi se trguje na borzi, je, da gre za edino vrsto skladov, ki se jih lahko proda ali kupi kadarkoli tekom dneva, ko je trg odprt, ne pa le na koncu, kot na primer vzajemne sklade. Investitorji in trgovci lahko na delni\u0161kem trgu kupijo tudi podjetni\u0161ke obveznice. Z nakupom obveznic posodijo svoj denar (kot banka) dolo\u010denemu podjetju, ki je izdalo obveznice z namenom, da hitro zbere ve\u010djo vsoto kapitala za ve\u010dje projekte. \u010cez \u010das podjetje vrne sposojen denar investitorjem, ki zraven \u0161e nekaj zaslu\u017eijo, ker so jim izpla\u010dane tudi obresti. Poleg tega se na delni\u0161kem trgu trguje tudi z izvedenimi finan\u010dnimi instrumenti na osnovi delnic, blaga, valut in obveznic. To so pogodbe, katerih vrednost temelji na (ali je izvedena iz) ne\u010desa drugega (temeljnega sredstva), glede na podatke Akota Asset Management<\/a>-a. Torej, na primer proizvajalec kakava in tovarna \u010dokolade lahko skleneta posel, da bo tovarna od kmeta kupila kakav na osnovi njegove trenutne tr\u017ene cene \u2013 \u010de je tr\u017ena cena nizka, bo tovarna dobila kakav poceni, in obratno, \u010de je tr\u017ena cena visoka, bo proizvajalec kakava odli\u010dno zaslu\u017eil.<\/p>\n\n\n\n

Iz tega primera je jasno, da imajo nekateri lahko koristi od bikovega trga, medtem ko drugi iz medvedjega trga in da bi lahko imeli neskon\u010dno debato o tem, kateri izmed njiju je bolj\u0161i \u2013 zame sta, dokler na koncu dobim malo \u010dokolade, oba zmagovalca.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Neko\u010d sta v de\u017eeli neskon\u010dnih travnikov in \u010dudovitih gozdov v miru \u017eivela medved in bik. Ampak to nista bili le obi\u010dajni \u017eivali, ki bi \u017eeleli \u017eiveti tipi\u010dno \u017eivljenje kot drugi njune vrste, s tem da bi le jedli travo in se vsak drugi dan za pre\u017eivetje odpravili na lov. \u017de odkar sta bila mladi\u010da, sta sanjala o tem, da bi postala raziskovalca in \u0161la na drzne avanture, \u010desar nikdar prej ni storil \u0161e noben medved in noben bik. Njun najve\u010dji uspeh je bil, da sta na\u0161la \u010darobni kraj Borzo, kjer je njuno ime znano \u0161e danes. Konec!<\/p>\n

<\/div>
<\/div>
<\/path><\/g><\/path><\/g><\/circle><\/g><\/g><\/svg><\/span><\/a><\/path><\/svg><\/span><\/a><\/path><\/svg><\/span><\/a><\/path><\/svg><\/span><\/a><\/path><\/g><\/svg><\/span><\/a><\/div>
<\/div><\/div>
<\/div>","protected":false},"author":2,"featured_media":1056,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[28,7],"tags":[],"class_list":["post-1060","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-financesl","category-vse"],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1060"}],"collection":[{"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1060"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1060\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1062,"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1060\/revisions\/1062"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1056"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1060"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1060"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1060"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}