{"id":1017,"date":"2021-04-30T18:09:50","date_gmt":"2021-04-30T16:09:50","guid":{"rendered":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/?p=1017"},"modified":"2021-04-30T20:51:29","modified_gmt":"2021-04-30T18:51:29","slug":"grenko-sladki-cokoladni-posli","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/sl\/2021\/04\/30\/grenko-sladki-cokoladni-posli\/","title":{"rendered":"Grenko-sladki \u010dokoladni posli"},"content":{"rendered":"\n

\u010cokolada velja za eno najbolj priljubljenih \u017eivil na svetu (in tudi eno najbolj\u0161ih, \u010de vpra\u0161ate mene). Nekaj epizod ameri\u0161kega Masterchefa me je nau\u010dilo, da se v gurmanskem svetu ta izredno okusna sestavina uporablja tudi v slanih in peko\u010dih jedeh, ne pa le v sladicah, kot sem si predstavljala. Ravno zato ni presenetljivo, da je bila \u010dokoladna industrija leta 2019 vredna skoraj 115 milijard evrov, glede na podatke Business Wire<\/a>. \u010ceprav o\u010ditno prina\u0161a veliko dobi\u010dka, je sklepanje poslov, ki stoji za temi majhnimi tablicami sre\u010de, dale\u010d od enostavnega.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Proces nastajanja \u010dokolade se za\u010dne z zelo delikatnimi kakavovci, ki za svojo rast stalno potrebujejo vodo in dovolj toplo ter vla\u017eno okolje. Na podlagi \u010dlanka Science News for Students<\/a> najprej potrebujejo od 3 do 5 let, da sploh prvi\u010d obrodijo. Nato pribli\u017eno 25 let na vsakem kakavovcu vsako leto zraste od 20 do 30 ovalnih strokov, od katerih vsak vsebuje okoli 30 kakavovih zrn, glede na podatke Rainforest Alliance<\/a>. Od vsakega drevesa torej vsako leto dobimo okoli 800 zrn, ki skupaj tehtajo pribli\u017eno en kilogram.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Po obiranju kmetje zrna ro\u010dno o\u010distijo in prekrijejo z listi bananovca za do 9 dni, da fermentirajo (da se obarvajo v specifi\u010dno rjavo barvo in dobijo prepoznavne okuse), glede na podatke Lake Champlain Chocolates<\/a>. Potem jih pustijo pod \u017ego\u010dim soncem za teden ali dva, da se posu\u0161ijo. Nato se \u0161e oceni kvaliteta zrn. Potem ko se jih zapakira v embala\u017eo, se z njimi trguje na mednarodnem trgu ali pa se jih po\u0161lje direktno k proizvajalcu \u010dokolade.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Proizvajalec jih o\u010disti in popra\u017ei, s \u010dimer se zunanje lupine lo\u010dijo od notranjega dela, ki se nato zmelje v kakavovo maso (znano tudi kot kakavov liker). Z izpostavljanjem paste visokemu pritisku nastaneta dva produkta, kakavov prah in kakavovo maslo.<\/p>\n\n\n\n

V mle\u010dni \u010dokoladi kakav (oziroma kakavov prah, maslo in liker) po navadi predstavlja nekje od 10% do 40% tablice \u2013 recimo torej, da vsebuje v povpre\u010dju 25% kakava. To pomeni, da je v 200-gramski povpre\u010dni mle\u010dni \u010dokoladi okoli 50 gramov kakava. Upo\u0161tevajo\u010d to dejstvo in podatke iz prej\u0161njega odstavka en kakavovec na leto proizvede dovolj kakava za 20 povpre\u010dnih mle\u010dnih tablic \u010dokolade.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Glede na podatke YChart<\/a> se vsak kilogram kakava proda za pribli\u017eno 2\u20ac, kar naj bi bil hkrati tudi zaslu\u017eek kmetov za ves kakav, ki ga v enem letu proizvedejo z enim kakavovcem. Iz tega lahko sklepamo, da je za koli\u010dino kakava, ki se uporabi za izdelavo ene 200-gramske tablice povpre\u010dne mle\u010dne \u010dokolade, kmet pla\u010dan 0,10\u20ac. Glede na to, da ena taka \u010dokoladna tablica v povpre\u010dju stane 2\u20ac, to pomeni, da kmetje zaslu\u017eijo pribli\u017eno 5% maloprodajne cene \u010dokoladne tablice.<\/p>\n\n\n\n

Vseeno pa tako realnost \u017eal \u017eivi le pe\u0161\u010dica kmetov iz dr\u017eav v razvoju, kateri se ukvarjajo s proizvodnjo kakava, kot je napisal Pete Wright<\/a>. Ve\u010dino kakava proizvedejo majhne kmetije. Poleg trdega dela ukvarjanje s tako vrsto posla zahteva tudi veliko finan\u010dno investicijo, predvsem na za\u010detku. Edina mo\u017enost za ve\u010dino kmetov je, da si sposodijo denar od banke. Da bi odpla\u010dali svoje dolgove morajo kakavova zrna prodati takoj po obiranju. Ampak, takrat imajo zrna ravno najni\u017ejo ceno, kar pogosto izkoristijo lokalni trgovci, ki kupijo zrna kmetov po nizki ceni in jih prodajo za precej vi\u0161jo tr\u017eno ceno. Tudi ker cene na trgu nihajo in v\u010dasih padejo zelo nizko, ve\u010dina kmetov pogosto ne zaslu\u017eijo dovolj, da bi pokrili stro\u0161ke poslovanja oziroma pridelave kakava in niso zmo\u017eni odpla\u010dati dolgov, kaj \u0161ele da bi lahko nahranili in poskrbeli za svoje dru\u017eine.<\/p>\n\n\n\n

Zato je pomembno podpirati in izbrati izdelke, ki so ozna\u010deni z oznako pravi\u010dnega trgovanja (fair trade), saj jam\u010dijo, da so bili kmeti po\u0161teno pla\u010dani za kakav, ki je bil uporabljen za izdelavo teh tablic \u010dokolade. Pogosto je namerno uporabljenega \u0161e ve\u010d kakava, da bi s tem kmete pla\u010dali \u0161e vsaj malo ve\u010d. Poleg tega pravi\u010dno trgovanje kmetom omogo\u010da, da poslujejo direktno s podjetji, ki se ukvarjajo z izdelavo \u010dokolade. Na ta na\u010din se izognejo zavajanju s strani lokalnih trgovcev, ki \u017eelijo odkupiti njihov kakav za nepo\u0161teno ceno.<\/p>\n\n\n\n

\"\"
Vir: https:\/\/www.fairtrade.net\/.<\/figcaption><\/figure><\/div>\n\n\n\n

Glede na podatke Fairtrade Foundation<\/a> povpre\u010den kmet, ki se ukvarja s proizvodnjo kakava, zaslu\u017ei 0,85\u20ac na dan, kar je precej pod mejo hude rev\u0161\u010dine z dnevnim zaslu\u017ekom 1,61\u20ac. Za 0,85\u20ac kmetovega zaslu\u017eka mora biti prodanih okoli 34 tablic povpre\u010dne mle\u010dne \u010dokolade za 2\u20ac, pri \u010demer predpostavljamo, da ve\u010dina kmetov (razen tistih, ki so vklju\u010deni v pravi\u010dno trgovanje) zaslu\u017ei okoli 1% maloprodajne cene \u010dokoladne tablice, kot je razlo\u017eil Pete Wright<\/a>. Kmetje, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kakava, prihajajo ve\u010dinoma iz afri\u0161kih dr\u017eav, \u0161e posebej iz Slonoko\u0161\u010dene obale in Gane, nekateri pa tudi iz Ju\u017ene Amerike.<\/p>\n\n\n\n

Po drugi strani pa kmetje iz Evrope zaslu\u017eijo okoli 20 000\u20ac na leto ali v povpre\u010dju 55\u20ac na dan, glede na podatke Farm Europe<\/a>. Zaradi podnebja kakav v Evropi ne uspeva, ampak \u010de pa bi, in \u010de bi ve\u010dina kmetov \u0161e zmeraj dobila 1% maloprodajne cene \u010dokoladne tablice, bi bila cena povpre\u010dne tablice mle\u010dne \u010dokolade 640\u20ac. Za primerjavo, to je pribli\u017eno cena novega iPhone-a 12. V kako druga\u010dnem svetu bi \u017eiveli, \u010de bi bila \u010dokolada tako draga. Ve\u010dina sladkarij, ki jih poznamo danes, ne bi bila na voljo v trgovinah, in malokdo bi sve\u010dke za svoj rojstni dan pihnil na \u010dokoladni torti!<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Ampak, \u010de so kmetje pla\u010dani le okoli 1% (ali v nekaterih primerih celo 5%, \u010de so vklju\u010deni v pravi\u010dno trgovanje) maloprodajne cene vsake prodane \u010dokoladne tablice, kdo potem dobi preostanek cene 2\u20ac? Kot je napisal Pete Wright<\/a>, dr\u017eava dobi pribli\u017eno 15% cene v obliki davkov (vendar je ta \u0161tevilka odvisna od dr\u017eave do dr\u017eave). Okoli 22% gre trgovini ali supermarketu, 43% podjetju, ki proizvaja \u010dokolado, in 19% za druge sestavine (sladkor, mleko\u2026) in stro\u0161ke (od \u010desar so 4% namenjeni transportu sestavin in kon\u010dnih izdelkov). Od maloprodajne cene \u010dokolade, ki je nastala v okviru pravi\u010dnega trgovanja, je veliko ve\u010d (okoli 5%) pla\u010danega kmetom, kot je zapisal Pete Wright<\/a>.<\/p>\n\n\n\n

Presenetilo me je, kak\u0161no spremembo lahko naredimo mi kot kupci \u017ee samo s tem, da izdelke, ki jih nameravamo kupiti, izbiramo premi\u0161ljeno. Z nakupom izdelkov, ki so nastali v okviru pravi\u010dnega trgovanja ne gre le za podpiranje dolo\u010denega na\u010dina trgovanja. Gre tudi za podpiranje ljudi, ki trudijo ube\u017eati hudi rev\u0161\u010dini; gre tudi za odlo\u010dno nasprotovanje nepravi\u010dnosti in izkori\u0161\u010danju. Konec koncev je neverjetno, koliko let potrpe\u017eljivosti, oskrbovanja in trdega dela je za vsako tablico \u010dokolade. \u010ce bi se le proizvedla tako hitro, kot se poje\u2026<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

\u010cokolada velja za eno najbolj priljubljenih \u017eivil na svetu (in tudi eno najbolj\u0161ih, \u010de vpra\u0161ate mene). Nekaj epizod ameri\u0161kega Masterchefa me je nau\u010dilo, da se v gurmanskem svetu ta izredno okusna sestavina uporablja tudi v slanih in peko\u010dih jedeh, ne pa le v sladicah, kot sem si predstavljala. Ravno zato ni presenetljivo, da je bila \u010dokoladna industrija leta 2019 vredna skoraj 115 milijard evrov, glede na podatke Business Wire. \u010ceprav o\u010ditno prina\u0161a veliko dobi\u010dka, je sklepanje poslov, ki stoji za temi majhnimi tablicami sre\u010de, dale\u010d od enostavnega.<\/p>\n

<\/div>
<\/div>
<\/path><\/g><\/path><\/g><\/circle><\/g><\/g><\/svg><\/span><\/a><\/path><\/svg><\/span><\/a><\/path><\/svg><\/span><\/a><\/path><\/svg><\/span><\/a><\/path><\/g><\/svg><\/span><\/a><\/div>
<\/div><\/div>
<\/div>","protected":false},"author":2,"featured_media":1020,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[13,7],"tags":[],"class_list":["post-1017","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-podjetnistvo","category-vse"],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1017"}],"collection":[{"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1017"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1017\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1029,"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1017\/revisions\/1029"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1020"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1017"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1017"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1017"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}