{"id":1002,"date":"2021-03-14T20:26:14","date_gmt":"2021-03-14T19:26:14","guid":{"rendered":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/?p=1002"},"modified":"2021-03-14T20:34:09","modified_gmt":"2021-03-14T19:34:09","slug":"ce-bi-le-pingvini-vedeli","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/sl\/2021\/03\/14\/ce-bi-le-pingvini-vedeli\/","title":{"rendered":"\u010ce bi le pingvini vedeli…"},"content":{"rendered":"\n

Jasno je, da bi na\u0161a dru\u017eba te\u017eko delovala brez zakonov. \u010ceprav nam prepre\u010dujejo, da po\u010dnemo res karkoli \u017eelimo, nam dajejo tudi varnost s tem ko nas varujejo pred nepravi\u010dnostjo, zlo\u010dinom ter telesno in psihi\u010dno \u0161kodo. Na ta na\u010din lahko ljudje drug z drugim \u017eivijo v miru. Vendar, kako pa je z Antarktiko \u2013 ali na njej veljajo kak\u0161ni zakoni? \u010ce ja, zakaj jih ta pokrajina prakti\u010dno le ve\u010dnega ledu in snega potrebuje, \u010de sploh nima stalnih prebivalcev, mest in ekonomije, ki bi morali biti pod nadzorom?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Zaradi njenih ekstremno mrzlih in vetrovnih pogojev je Antarktika edini kontinent brez domorodne \u010dlove\u0161ke populacije. \u010ceprav so \u017ee celo stari Grki pisali teorije o njenem obstoju, ni bila odkrita ni\u010d prej kot leta 1820, ko so tja pripluli Rusi, ki pa je, glede na podatke General Knowledge<\/a>, takrat niso zavzeli ali tja naselili svojih prebivalcev. Od takrat je Antarktika postala zanimiva tudi za druge dr\u017eave, med drugim tudi za velesile Zdru\u017eene dr\u017eave Amerike, Rusijo in Kitajsko zaradi ogromne koli\u010dine pitne vode, ki jo zadr\u017euje, njenega strate\u0161kega polo\u017eaja na ju\u017enem polu in velikih koli\u010din naravnih virov, predvsem nafte, ki se nahajajo pod njenim ledom.<\/p>\n\n\n\n

Po mojem mnenju zadnji razlog jasno ka\u017ee, kaj je dr\u017eavam danes dejansko pomembno. Podpisale so Pari\u0161ki sporazum, na primer, in se strinjale, da bodo \u010dez nekaj let dosegle cilje trajnostnega razvoja in s tem re\u0161ile na\u0161e onesna\u017eeno okolje, vendar pa se v realnosti voditelji dandanes \u0161e zmeraj borijo za fosilna goriva, ki najbolj \u0161kodujejo na\u0161emu planetu. Res je, da bi jim nafta za\u010dasno prinesla veliko denarja in pospe\u0161ila njihovo ekonomijo, vendar pa po drugi strani potihoma mo\u010dno ote\u017euje \u017eivljenja bodo\u010dih generacij.<\/p>\n\n\n\n

Glede na poro\u010danje General Knowledge<\/a> je vseeno v 19. in 20. stoletju sedem dr\u017eav (Francija, Zdru\u017eeno kraljestvo, Nova Zelandija, Norve\u0161ka, Avstralija, \u010cile in Argentina) \u017ee posku\u0161alo dobiti lastni\u0161tvo nad dolo\u010denimi deli antarkti\u010dnega ozemlja. Ker niso bili domorodni prebivalci nobene izmed teh dr\u017eav prvotno prisotni na kontinentu, je bilo te\u017eko dolo\u010diti, komu ozemlje zares pripada. Poleg tega so si \u010cile, Zdru\u017eeno kraljestvo in Argentina ponekod posku\u0161ale prisvojiti isti del Antarktike, kar je re\u0161evanje sporov \u0161e bolj ote\u017eilo. Vsaka dr\u017eava je posku\u0161ala dokazati svojo upravi\u010denost do lastni\u0161tva ozemlja z argumenti, da so dolo\u010den del celine osvojili \u017ee njihovi kolonizatorji in tisti del posledi\u010dno sedaj pripada njim, ali pa se sklicujejo na zgodovino odprav svojega naroda, ki naj bi potrjevala, da so tja pri\u0161li prvi.<\/p>\n\n\n\n

\"\"
Neuradna razdelitev ozemlja Antarktike.<\/em> Vir: https:\/\/www.reddit.com\/r\/mapporncirclejerk\/comments\/7rptq1\/territorial_claims_on_antarctica\/.<\/figcaption><\/figure><\/div>\n\n\n\n

Napetosti med dr\u017eavami so se postopoma stopnjevale in posledi\u010dno je svetu grozila celo vojna za Antarktiko. Leta 1947 so ZDA na omenjeno celino poslale mnogo voja\u0161kih ladij, letal in vojakov, da bi se tam urili pod ekstremnimi pogoji in se pripravili na bitko. Na sre\u010do do vojne nikoli ni pri\u0161lo. Da bi jo prepre\u010dili tudi v prihodnje, je 12 dr\u017eav, katerih znanstveniki so bili takrat na kontinentu, leta 1959 podpisalo Pogodbo o Antarktiki. Leto pred tem je bilo mednarodno geofizikalno leto, ki je oznanjalo konec prepovedi izmenjave znanstvenih raziskav med nasprotnicami hladne vojne, torej med zahodnimi in vzhodnimi dr\u017eavami.<\/p>\n\n\n\n

Pogodba je bila sklenjena v interesu celotnega \u010dlove\u0161tva. Odlo\u010dila je, da bo Antarktika za vedno uporabljena le za miroljubne in znanstvene namene. V skladu z njenimi \u010dleni ne sme biti celina nikoli vklju\u010dena v mednarodne spore. Vse pretekle zahteve po ozemlju so bile ustavljene, pogodba pa dr\u017eavam prepoveduje tudi ustvarjanje novih, \u010deprav dolo\u010denega dela ozemlja ni \u017eelela zasesti \u0161e nobena dr\u017eava. Namen tega pravila je zagotoviti, da nad Antarktiko nih\u010de nikoli ne bi imel lastni\u0161tva, ampak da imajo ljudje kon\u010dno prostor na Zemlji, kjer sodelujejo, namesto da tekmujejo med seboj. Tako je Antarktika eden redkih krajev na planetu, ki nikoli ni pripadala nobeni dr\u017eavi. Poleg tega dr\u017eave tam ne smejo izvajati voja\u0161kih aktivnosti ali izkori\u0161\u010dati naravnih virov, saj le tako lahko ohranijo okolja kontinenta.<\/p>\n\n\n\n

Glede na podatke Sekretariata za Pogodbo o Antarktiki<\/a> je od leta 1959 \u0161e 42 dodatnih dr\u017eav podpisalo Pogodbo, kar skupaj zna\u0161a 54 dr\u017eav. 12 prvotnih podpisnic in \u0161e 17 drugih, ki so aktivne pri izvajanju raziskav velikega pomena na kontinentu, imajo pravico sodelovati na posvetovalnih sestankih \u010dlanic Pogodbe o Antarktiki. Na teh sre\u010danjih se predstavniki pogovarjajo o pomembnih temah, ki se ti\u010dejo Antarktike, in sprejemajo odlo\u010ditve za prihodnost. Preostalih 25 dr\u017eav je na posvetovalne sestanke vabljenih, vendar pa ne morejo sodelovati pri sprejemanju odlo\u010ditev.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

Kot so poro\u010dali pri General Knowledge<\/a> je bilo od leta 1959, ko je bila sklenjena Pogodba o Antarktiki, postavljenih ve\u010d kot 55 raziskovalnih postaj, nekatere celo s strani dr\u017eav, ki sicer niso podpisnice Pogodbe. Znanstveniki z vsepovsod po svetu pridejo tja preiskovati vplive podnebnih sprememb na na\u0161 planet in opazovati vesolje iz kraja, ki ni svetlobno onesna\u017een. Antarktika torej dandanes ni popolnoma nenaseljena \u2013 znanstveniki in presenetljivo celo turisti pridejo tja za\u010dasno. Torej, v primeru zlo\u010dina, katera dr\u017eava se odlo\u010di o posledicah oziroma dolo\u010di kazen, in na podlagi katerih zakonov?<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure><\/div>\n\n\n\n

\u010ceprav Antarktiki ne vlada ena sama dr\u017eava in na kontinentu ni sodi\u0161\u010d, to \u0161e ne pomeni, da tam tudi ni pravil. Glede na poro\u010danje TLDR News Global<\/a>, tam lahko veljajo zakoni, \u010de so v skladu s Sistemom Pogodbe o Antarktiki, ki je sestavljen iz mnogih manj\u0161ih dogovorov med narodi in predstavlja osnovo za pravni sistem na Antarktiki. \u010ce \u017eeli dr\u017eava na ozemlju, za katerega trdi, da bi moralo biti njeno (\u010deprav uradno ni), imeti v veljavi zakone, morajo to priznati oziroma se s tem strinjati druge dr\u017eave. Presenetljivo se dr\u017eave strinjajo kar pogosto, saj to po navadi pomeni, da bodo tudi one v zameno dobile podporo pri uveljavljanju svojih \u017eelja, torej jim je podpiranje preostalih dr\u017eav v interesu.<\/p>\n\n\n\n

Glede na TLDR News Global<\/a> velja, da \u010de va\u0161a dr\u017eava prizna, da dolo\u010den del Antarktike spada pod ozemlje druge dr\u017eave, morate vi potem spo\u0161tovati zakone te druge dr\u017eave, ko ste na (neuradno) \u00bbnjenem\u00ab ozemlju na Antarktiki. Torej, \u010de Avstralija, na primer, prizna teritorij Nove Zelandije, in ste vi avstralski dr\u017eavljan, ki stori nekaj hudo narobe na novozelandskem delu antarkti\u010dnega ozemlja, vam bodo sodili na novozelandskem sodi\u0161\u010du in v skladu z novozelandskimi zakoni.<\/p>\n\n\n\n

V ostalih primerih, ko va\u0161a dr\u017eava ne priznava ozemlja drugega naroda na Antarktiki, je pravo malo bolj zapleteno. Upo\u0161teva se, da ste kot dr\u017eavljan te dr\u017eave v \u010dasu bivanja na Antarktiki v mednarodnih vodah. To pomeni, da morate takrat spo\u0161tovati zakone svoje doma\u010de dr\u017eave, razen \u010de povzro\u010dite \u0161kodo dr\u017eavljanu druge dr\u017eave. V tem primeru vam je lahko sojeno v dr\u017eavi o\u0161kodovanca in v skladu z zakoni, ki v tisti dr\u017eavi veljajo.<\/p>\n\n\n\n

Ena dr\u017eava priznava to, a ne tega, medtem ko druga priznava to, a ne tega\u2026 oh, \u010de bi le pingvini vedeli\u2026<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Jasno je, da bi na\u0161a dru\u017eba te\u017eko delovala brez zakonov. \u010ceprav nam prepre\u010dujejo, da po\u010dnemo res karkoli \u017eelimo, nam dajejo tudi varnost s tem ko nas varujejo pred nepravi\u010dnostjo, zlo\u010dinom ter telesno in psihi\u010dno \u0161kodo. Na ta na\u010din lahko ljudje drug z drugim \u017eivijo v miru. Vendar, kako pa je z Antarktiko \u2013 ali na njej veljajo kak\u0161ni zakoni? \u010ce ja, zakaj jih ta pokrajina prakti\u010dno le ve\u010dnega ledu in snega potrebuje, \u010de sploh nima stalnih prebivalcev, mest in ekonomije, ki bi morali biti pod nadzorom?<\/p>\n

<\/div>
<\/div>
<\/path><\/g><\/path><\/g><\/circle><\/g><\/g><\/svg><\/span><\/a><\/path><\/svg><\/span><\/a><\/path><\/svg><\/span><\/a><\/path><\/svg><\/span><\/a><\/path><\/g><\/svg><\/span><\/a><\/div>
<\/div><\/div>
<\/div>","protected":false},"author":2,"featured_media":999,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[32,7],"tags":[],"class_list":["post-1002","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-pravo","category-vse"],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1002"}],"collection":[{"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1002"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1002\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1003,"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1002\/revisions\/1003"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media\/999"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1002"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1002"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/msdemystify.com\/blog\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1002"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}