Skoraj bankrotirana vzhajajoča zvezda
Biti investitor je tvegano. Trg je nepredvidljiv, ves čas se spreminja in nihče ne bore predvideti, kaj bo prihodnost prinesla. Četudi naredimo veliko raziskave in preverimo vsak finančni podatek, za nobeno investicijo ni zagotovila, da bo res ustvarila dobiček.
V splošnem investitorji kupijo finančno sredstvo (na primer delnico ali nepremičnino), ko je njegova cena nizka, ter ga prodajo, ko se njegova cena zviša, kar naredi njihovo investicijo dobičkonosno. Ne glede na to pa lahko ustvarimo dobiček tudi takrat, ko cene padejo. V tem primeru uporabimo tako imenovano strategijo kratke prodaje. Po navadi jo uporabljajo le hedge skladi, ogromna podjetja, ki investirajo denar svojih strank, zelo bogatih investitorjev. V glavnem investitorji ne morejo izgubiti več denarja, kot so ga vložili, vendar pa to pravilo ne velja za kratko prodajo, pri kateri je lahko izguba nekaj dolarska ali pa celo milijonska. Ljudje, ki investirajo v hedge sklade, torej morajo imeti ogromno premoženja, da v primeru izgube ne zaidejo v hude finančne težave.
Po drugi strani pa je lahko kratka prodaja seveda tudi zelo dobičkonosna. Nekateri največji hedge skladi Wall Streeta so videli odlično priložnost v kratki prodaji na tisoče delnic Gamestopa, ameriške trgovine z računalniškimi igrami, konzolami in druge elektronike, kot je poročal BBC News. Na podlagi razlage Kevina Conwaya in članku Boba Frencha za Retirement Researcher, vam v nadaljevanju predstavljam zgodbo o borznemu fenomenu, ki je ujel pozornost svetovne javnosti.
Pred nekaj meseci je bil Gamestop zaradi pandemije na robu bankrota. Zaradi pandemije so bile vse njegove trgovine zaprte. Poleg tega pa svojih produktov ni prodajal nikjer na spletu, kar pomeni, da že praktično eno leto sploh ni ustvaril prometa. Kljub temu pa je bila cena njegove delnice še zmeraj relativno visoka. Glede na neobetavna finančna poročila podjetja pa so bili hedge skladi vendarle prepričani, da bo cena zelo kmalu padla.
Da bi kratko prodali Gamestopove delnice, so si jih hedge skladi najprej sposodili od delničarjev (ljudi, ki so delnice že kupili in jih imajo v lasti) in jih nato takoj prodali po takratni tržni ceni, dokler je bila le-ta še dovolj visoka. Morda se sliši nenavadno, ampak ja, na borzi lahko prodate delnice, ki sploh niso vaše! To je kratka prodaja – že ime samo pove, da nekaj prodamo za krajše časovno obdobje.
Če bi šlo vse po načrtih, bi hedge skladi počakali, da bi cena delnic padla, in takoj ko bi se to zgodilo, bi kupili vse delnice nazaj ter jih vrnili lastnikom. Ker bi jih kupili za nižjo ceno, kot so jih prodali, bi ustvarili dobiček. Kratka prodaja je praktično vedno koristna tudi za delničarje oziroma lastnike delnic, saj jim izposojevalci plačajo določen znesek za izposojo njihovih delnic (kot na primer banki plačamo obresti, če nam posodi denar). Na ta način oba, lastnik delnice (delničar) in izposojevalec (izvajalec kratke prodaje) ustvarita dobiček.
V Gamestopovi zgodbi pa je načrte hedge skladov uničila skupnost na platformi Reddit, imenovana WallStreetBets, ki je opazila, kaj so skladi počeli. Načrtno se je odločila kupiti čim več kratko prodanih delnic. Nihče ne ve zagotovo, zakaj so njeni člani to storili, vendar pa ni skrivnost, da ugled hedge skladov v javnosti ni najboljši, saj gre po mnenju mnogih za podjetja, ki prispevajo h kopičenju bogastva v rokah redkih posameznikom in jim dajejo preveč moči.
Rezultat tako visokega povpraševanja po delnicah je bil kratek iztisk (angl. Short squeeze), kar pomeni, da je cena začela naraščati, namesto da bi padala – pravzaprav so poskočile v nebo! Konec januarja, na svoji najvišji točki, je bila delnica vredna skoraj 500$, Gamestop pa se je uvrstil med 500 najbolj uspešno javno trgovanih podjetij na trgu, kar je noro glede na to, da je že skoraj bankrotiral! To je bil za hedge sklade velik problem, saj je nenadoma prišel čas, ko bi morali delnice kupiti nazaj in jih vrniti lastnikom, vendar na trgu ni bilo ponujene praktično nobene delnice več!
V taki situaciji je bil nakupovalni pritisk zelo velik. Hedge skladi so paničarili, saj so vedeli, da bodo izgubili ogromno denarja (izgubili so celo skoraj tri milijarde dolarjev), ampak so vseeno poskušali minimizirati svojo izgubo z nakupom katerekoli Gamestopove delnice takoj, ko je bila ponujena na trgu, preden bi cena še bolj narasla. Vendar pa je cena res samo še rasla in rasla, saj so oboji, investitorji z Reddita in hedge skladi, pokazali veliko povpraševanje s tem, ko so poskušali kupiti čim več delnic, kolikor se je le dalo.
Kratka prodaja pa je vendarle popolnoma zakonita, torej hedge skladi niso storili ničesar narobe v tej zgodbi. Ljudje niso mogli verjeti, kaj je storil Robinhood, aplikacija za trgovanje. Želel je zaščititi hedge sklade, ker le-ti predstavljajo njihov glavni vir zaslužka. Vsakič ko vlagatelj, ki je hkrati uporabnik njihove aplikacije, pokaže interes za določeno delnico, podjetje posreduje to informacijo drugim korporacijam kot so hedge skladi, ki potem prvi kupijo delnico in jo zainteresiranemu vlagatelju zatem prodajo po smešno višji ceni.
Tako izkoriščanje investitorjev je po mojem mnenju moralno sporno in bi moralo biti prepovedano, vendar pa je še bolj šokantno to, kar je Robinhood storil še zatem. Z namenom zaščititi hedge sklade je aplikacija članom WallStreetBets skupnosti kar naenkrat onemogočila kupovanje Gamestopovih delnic, zato da bi jih lahko namesto njih kupovali hedge skladi. Redditovim uporabnikom je bilo še zmeraj dovoljeno delnice prodati (kar je bilo spet v korist hedge skladov), a tega v znaku maščevanja niso storili. S tem so bile vse možnosti hedge skladov pri nakupu delnic dokončno izčrpane. Od takrat naprej hedge skladi niso mogli več preprečiti več milijard dolarjev vredne izgube (tudi kljub temu, da je cena Gamestopove delnice čez čas padla).
Ne glede na to pa so bile omejitve, ki jih je Robinhood postavil za člane WallStreetBets, nezaslišan primer tržne manipulacije. Borza bi morala zmeraj biti prosti trg, ki ponuja vsem enake možnosti. V nasprotnem primeru majhni investitorji ne bi imeli nobene možnosti proti velikim bogatim korporacijam. Robinhood se mora soočiti s posledicami za svoja dejanja, saj bi drugače lahko manipuliranje z investitorji postala stalna praksa. Posledično bi se bogastvo še bolj nakopičilo v rokah že tako bogatih – no, pa vendarle je to še najmanjši problem. Finančni trgi podpirajo tudi na milijone služb (globalno) in imajo velik vpliv na prihodnost (tudi mnogo mednarodnih) podjetij. Če torej države ne kaznujejo takšnega manipulativnega obnašanja, bi to lahko ogrožalo stabilnost trgov. V primeru zloma, kot se je zgodilo z nepremičninskim trgom leta 2008, bi lahko bila pred nami nova svetovna finančna kriza.
Dobro je vsaj to, da se je moral direktor Robinhooda udeležiti kongresnega zaslišanja, na katerem je moral razložiti dejanja podjetja pred člani Kongresa ter odgovarjati na njihova vprašanja. Govori se, da naj bi morda kratka prodaja postala nezakonita, saj v bistvu sploh ni prava investicija in večinoma prinaša še več dobička že tako bogatim, poleg tega pa je zelo tvegana.
Članek pa bi rada zaključila s komentarjem enega izmed gledalcev (katerega imena se na žalost ne spomnim) YouTube videa Kevina Conwaya: »Ko revni ljudje kradejo bogatim, je to zločin. Ampak ko bogati kradejo revnim, gre za posel.«
