Kako premožni ste?

Denar je sveta vladar. Brez njega si ne moremo privoščiti osnovnih potrebščin, kot so prebivališče, hrana, voda, oblačila, zdravstvena oskrba in izobrazba. Meni se »osnovno« zdi nekaj, kar potrebujemo in je dostopno vsem, kaj ne? Vendar, na žalost to ni realnost »moderne družbe« 21. stoletja, in zelo verjetno boste presenečeni, kaj v današnjem svetu pomeni biti premožen…

Na deževen dan sem se z očijem odpravila nakupovat (ja, tudi on gre pogosto z mano po nakupih, tako kot moja mami ali prijateljice) v nakupovalno središče. V izložbi sem opazila čudovito, vendar še zmeraj preprosto in elegantno belo bluzo. Vstopila sem v trgovino in ravno takrat se je v njej predvajala pesem Ariane Grande z naslovom 7 Rings, katere besedilo gre takole: “I see it, I like it, I want it, I got it.” Ko sem ugotovila, da ta resnično božanski kos oblačila pripada eni dražjih modnih znamk, se je v moji glavi pela malce drugačna različica te pesmi: “I see it, I like it, I check the price, I put it back.”

Čeprav si ne morem privoščiti ravno vsega s svojega seznama želja, ali me to že naredi nepremožno? To vprašanje je v meni vzbudilo zanimanje in tako sem se poglobila v raziskovanje. Našla sem nekaj zares pretresljivih informacij, ki jih nikoli ne bi pričakovala in so me pustile brez besed.

Več kot tri milijarde ljudi, ki predstavljajo skoraj polovico celotne svetovne populacije, živi z manj kot $2,50 na dan, kot predvideva DoSomething. Več kot 1,3 milijarde jih živi v skrajni revščini in so na robu preživetja z manj kot $1.25 na dan. Če imate na voljo več kot $10, kar je okoli 8.90€, za kritje vsakodnevnih stroškov, spadate med 20% najbogatejših ljudi na celem svetu. To se mi zdi nepredstavljivo, ker dandanes že navadne kavbojke stanejo 20€ ali še celo več, in se mi zdi žalostno, da kos oblačila povprečne kvalitete, sploh nič razkošnega, stane celo premoženje za veliko večino ljudi v današnji družbi!

Te številke postanejo še hujše, ko jih vidimo v resničnosti. Verjamem, da si vsak človek zasluži imeti dom, kjer lahko živi, se razvija in se počuti varno. Na veliko žalost pa je, glede na mednarodna poročila, ocenjeno, da je nič manj kot 150 milijonov ljudi brezdomcev. Še več, številka sunkovito naraste na okoli 1,6 milijarde, ko upoštevamo tudi osebe, ki morda imajo prostor za bivanje, vendar pa le-ta za to še zdaleč ni primeren. Vendar, zelo rada gledam slovensko oddajo z naslovom Delovna akcija, ki mi zmeraj pogreje srce. Sočutna voditeljica oddaje in gradbeni delavci združijo svoje spretnosti, čas in pozitivno energijo z namenom, da družinam prenovijo domove, drastično izboljšajo njihove življenjske razmere in jim tako pomagajo se spet postaviti nazaj na noge.

Naslednji problem se nanaša na hrano. Čeprav je proizvedemo dovolj za prehrano ene in pol svetovne populacije, je lansko leto, po podatkih World Food Programme, okoli 821 milijonov ljudi imelo zelo omejen dostop do zadostne količine hrane za zdravo življenje, večinoma zaradi prenizkih prihodkov. Poleg tega vsak tretji človek trpi za neko obliko podhranjenosti, kar je tudi razlog, da vsako leto 6 milijonov otrok umre še preden dopolnejo starost petih let, kot je poročal Children International. Sploh si ne morem predstavljati, kako grozno se morajo počutiti starši, ki jim niso zmožni zagotoviti dovolj hranljivih obrokov vsak dan. Eni mojih najlepših spominov z družino so  peka piškotov in slovenske potice za božič, ali pa barvanje jajčk na veliko noč, in se počutim zelo žalostno ob misli, da nekateri otroci nikoli niso imeli priložnosti tega doživeti. Glede na dane podatke sem zelo hvaležna, da imam poln hladilnik vsak dan, in še več, da imam vedno možnost, da izberem kaj, od vseh raznolikih živil, ki jih imamo na voljo, želim jesti. Poleg tega pa je pomembno tudi, da smo pozorni na količino hrane, ki jo vržemo stran, ker, kot so poročali pri UN News, je ogromna ena tretjina hrane na celem svetu zavržene vsako leto. Če bi le ena četrtina lahko bila predelana v zopet užitno, bi z njo lahko nahranili kar 870 milijonov ljudi.

Enako je z vodo. Glede na novo poročilo UNICEF-a in Svetovne zdravstvene organizacije imajo še zmeraj milijarde ljudi zelo slab in omejen dostop do vode ter čistilnih in higienskih pripomočkov. Vsak tretji človek po svetu nima dostopa do varnih in neokuženih virov pitne vode. 4,2 milijarde ljudi nima urejene in vzdrževane kanalizacijske in vodovodne infrastrukture, 3 milijardam pa primanjkuje osnovnih sredstev za umivanje rok.  Posledice smo zelo jasno videli med letošnjo pandemijo, ko se je virus izjemno hitro širil po skupnostih s slabo urejeno sanitarno infrastrukturo in slabimi higienskimi pogoji. Če imate dostop do vseh teh omenjenih storitev, spadate med 44% najpremožnejših ljudi. Zdi se mi šokantno, da ti podatki kažejo na to, da vsak drugi izmed nas nima priložnosti piti vode brez strahu, da bi zaradi tega zbolel.

In če že zbolite, bi vam moral pripadati dostop do brezplačnega zdravstvenega sistema in primerne zdravstvene oskrbe, kar je že omogočeno po mnogih državah po svetu, ne pa povsod. Svetovna banka in Svetovna zdravstvena organizacija sta prišli do sklepa, da vsaj polovica svetovne populacije nima dostopa do potrebnih zdravstvenih storitev, in da je 100 milijonov ljudi še zmeraj potisnjenih v hudo revščino zaradi zdravstvenih stroškov. Samo za predstavo, zakaj – v Združenih državah Amerike samo prevoz z rešilnim vozilom stane vsaj okoli $1000. Predstavljajte si, da nato v bolnišnici preživite še nekaj dni, kjer je cena povprečnega bivanja okoli $10000 na dan, če nimate zdravstvenega zavarovanja. Če to upoštevamo, se nam lahko v ZDA v sekundi zgodi nesreča in imamo potem, če so poškodbe resne, dolgove do konca svojega življenja.

Če pa želimo uvesti korenite spremembe, moramo začeti o tem v šolah izobraževati mlade, ki bodo naslednji voditelji tega sveta. Celo osnovna izobrazba ni povsod brezplačna. UNESCO-va globalna izobraževalno-nadzorna raziskava iz let 2017-18 je pokazala, da je število dečkov in deklic, ki večinoma zaradi finančnih razlogov (šolnine, nakup uniform, knjig…) niso mogli obiskovati šole, okoli 264 milijonov od skupno 1,9 milijarde mladih. Večina jih prihaja iz afriških in azijskih držav.

Enkrat je nekdo na Tweeter-ju objavil zelo zanimivo razmišljanje. Oseba je menila, da je eden izmed razlogov, zakaj se je tako težko rešiti revščine, da si revni ne morejo privoščiti službe. Res se sliši absurdno in nesmiselno, vendar je res. Zaposleni potrebuje denar za gorivo za svoj avtomobil ali za javni prevoz da pride na delovno mesto, za oskrbo svojih otrok, medtem ko je v službi, in pa tudi za oblačila, da se lahko obleče v skladu s pravili oblačenja. Skupni znesek zna biti zelo visok, kar predstavlja oviro za zaposlitev osebe z zelo nizkimi prihodki, kot je dejal avtor zapisa.

Primerno prebivališče, hranljiva prehrana, čista voda, osnovna oblačila, potrebna zdravstvena oskrba in izobraževanje predstavljajo šest ključnih elementov za dostojanstveno človeško življenje. Zato ne bi smeli biti le označeni, ampak tudi implementirani kot človeške pravice, ne kot sreča. To je velik opomnik, kako moram biti za mnoge stvari, ki jih imam, hvaležna vsak dan, vendar sem še vedno ogorčena, da tako veliko število ljudi še zmeraj do njih nima dostopa. Kljub temu pa je bilo že več dobrih znakov, ki kažejo na upad globalne revščine. Po poročanju Wikipedie se je od leta 1999 skupno število zelo revnih zmanjševalo za okoli 50 milijonov na leto. Veseli me, da je eden trajnostnih razvojnih ciljev Združenih narodov narediti konec revščini okoli sveta do leta 2030, in to mi daje upanje, da bo ta svet postal boljše mesto, kjer je vsako življenje pomembno in cenjeno.